Debata od lepotcih in delavcih je že tolikokrat načeta, da ne vem ali jo je smiselno še enkrat načeti. Ni fora v tem, da so delavci sivi in črni, lepotci pa reksasti. Neštetokrat smo že rekli, da je razlika v tem kaj oboji prinesejo na svet v svoji genetiki. In res je, z obema lahko delamo vse, ker konec koncev je to ena pasma, razlika pa je v tem koliko časa in kako kvalitetno lahko to delamo.
Razlika, ki je očitna je v nagonih in v karakterju obeh vzrej. Ne govorim, da je lepotna linija slaba in hkrati ne trdim, da če imaš delovno vzrejo, da ti ni potrebno nič narest za psa. Razlika je v tistem žaru, ki ga pes kaže, ko hoče delat. Pa ne govorim o delu kot delu na poligonu. Torej delo ne enačim s poslušnostjo, z delom ne mislim nič določenega v smislu kinološkega dela.
Ta žar, ki je različen med tema dvema vzrejama je tisti, ki ti da iskrice v očeh in ki ti da vstrajnost in zagnanost.
Doma sem imela vseskozi delovno vzrejo, ker konec koncev tudi prvi nemc je bil potomec delovnih psov, saj je bil kot mladiček kupljen v enoti policijskih psov v Podutiku. In do svojega konca je bil aktiven in se ni nič šparal.
Sedaj imam že eno lahko rečem da staro gospo, ker bo kmalu stara 9 let in vse kar počne počne " na polno".
Kaj hočem povedat s tem na polno, da se bomo približno razumeli.
Pri psu, ki ima mončno izražene nagone ne rabiš skoraj nič, da začne delat. Pes, ki ima bolj slabo nakažene nagone, rabiš kar veliko motivacije, da pes dela.
Tukaj sedaj govrim iz prakse, kot inštruktor. Pes, ki nima dobrih nagonov mora imeti miljon motivov, pa še te odpovedo vsakič sproti. Pes, ki ima močne nagone so ti motivi lahko v določeni meri prej ovira in moteč element kot pa vspodbuda. Če imam jaz pri skoraj 9 let stari psici žogico v roki, ko delam poleg (sedaj pa se bom dala na delo - poslušnost, da bomo bolje razumeli) imam psa več v luftu kot pa na tleh. Psa s slabimi nagoni pa brez žogice in še poli salame v roki komi premakneš, kaj šele da te gleda in sledi.
Ne se obesit na to primerjavo, da moj/moja dela poleg čisto lepo brez žogice. Probajte razumet tisti kar pišem kot primrjavo med enimi in drugimi.
Če se pa sedaj spustim na delo- delo poslušnosti. Vzemimo na tekmi psa delovne vzreje in psa lepotne vzreje. Pes lepotne vzreje bo na uč delal lepše kot delovne vzreje. Hodil bo le enakomirno, umirjeno, brez kakršnih koli zvokov - strumno in občasno veselo.
Pes delovne vzreje, bo na uč delal grše, ker bo med tem, ko bo hodil po možnosti še skakal v luft ali pa vsaj probal poskakovati, pri vsakem poleg okrog vodinka bo po možnosti še spustil ne glasno cvileč vuf. Na uč bo zgledal živčen in brez kontrole, daleč od tega, da bo hodil strumno ob vodniku. Prvi pes, dela tako kot je treba po vseh predpisih in pravilnihik. Samo v njem ni tistega žara, tistega hitreje, višje, močneje. Ta razlika med delovno in lepotno se lepo vidi pri sledi. Če pogledamo sledarsko reprezentanco jih je, govorim na pamet, ampak se veliko nisem zmotila 90% nemcev lepotne vzreje. Ker so lepo umirjeni, počasni, natančni in elegantni. In roko na srce nismo zastonj že nekaj časa na svetovnem vrhu pri sledenju. Vidiš delovno vzrejo na sledi. Že na začetku se nekaj histerično oglaša, da nos dol in vseskozi imaš občutek da ne bo zvozil sledi do konca. Ker on "nima časa delat počasi". Poslušnost sem že prej opisala. Ta glavna razlika med obma se vidi na obrabmi. Tam pa pri delovnem ne veš al bo zabremzal pred markerjem al bo šel z isto brzino vanj, a ga bo nehal stresat, a ga bo spustil.... Pri lepotni vzreji je spet vse lepo počasi in elegantno. To so te razlike, ki jih povdarjamo vseskozi, pa se nočemo razumet.
Lahko rečem le nekaj, imeti delovenga psa z močno izraženimi nagoni in z močnim karakterjem sploh ni luštna zadeva, ker tak pes zahteva zelo močnega in stabilnega vodnika. In tako kot včasih slišim lahko je tebi ko ji samo pokažeš žep pa je že pripravljena. Ja, ma lahko je vam, k lahko vmes ko delate, tut premišljujete kaj boste. Jaz pri svoji nisem imela časa, ker je bila prehitra.
Če zaključim tole dolgo pisanje iz katrega upam, da ne bo prepirov na škodo pasme ki jo imamo. Nemški ovčar je samo en. Na nas je, da mu damo nazaj veljavo, ki jo je nekoč imel. Da bomo oboji pazili kakšno vzrejo se gremo in kaj delamo pasmi. Če dam zopet primerjavo med delovci in lepotci. Lepotci so podrti, delovci pa naviti. Dajmo pazit, da to podrtost damo nazaj tja v meje normala in dajmo pazit, da ta navitost ne bo prinesla agresije, ki jo lahko in se že dogaja. Tanka je meje med vsem. Tako lepoto, kot nagoni. Imejmo oboje tam, kjer je Nemškemu ovčarju v ponos, nam pa v veselje.
+1