Simi, hvala za dobrodošlico. Sedaj bom kar redno med "vami", ker želim o NO čimveč izvedeti.
Ja, Ajša, rodovniško Alfa iz Devc, je od P.
Ne vem ravno če sem prišla do zgoraj napisanega spoznanja, kajti moja prva ljubezen še vedno ostaja RW, me pa zelo presenečajo razlike med pasmama, pozitivno seveda. Nikoli si nisem mislila, da ti lahko tako hitro nekdo pod kožo zleze.
Tamala je karakterno super, sprva je zgledalo da bo bolj lenuh (prva skotena v leglu), po slabem mesecu dni pa se je totalno spremenila - je čisti hiperaktivc, pogumna, radovedna, hitro učljiva oz dojemljiva, za šolanje krasna, tu je sploh ne morem prehvalit. Pa ta njena vdanost človeku me preseneča. Samo pogled ji nameniš, pa je najsrečnejša.
Uživa, ko nekaj dela. Če ne spi, jo je potrebno zaposliti, sicer bi delala hamlarije. Če je mimogrede česa ne učim ali pa če se ne igrava in v primeru ko je imata tudi Shiva in Oli dovolj, ji je potrebno dati kakšno kost, da se zamoti, sicer jo kar vleče nekam nekaj počet. Energije ji ne zmanjka. Aja, pa nos bi kmalu pozabila. NOOOOS! Sem se že zafrkavala in rekla da ta pes gleda z nosom. Sled ji definitivno ne bo delala problemov, hehe.
Trenutno je sterilizirana, vendar je niti kirurški poseg ne ovira pri aktivnosti in jo moram pošteno čuvat, ker mimogrede, pa čeprav je na povodcu, skoči na katero izmed mojih psic, v stanovanju bi jo najraje priklenila, ker skoraj ne zna hoditi počasi, pač pa se dobesedno vozi po parketu
itd... Zmeren (sedaj, po operaciji) sprehod ni za njo nič. Povelje "počaaaaasi" v njenem primeru pod nujno pride v poštev.
Sicer pa ja, tamalo vozim vsepovsod s sabo, v urbanca, med ostale živali, v različne situacije (gradbena dela, prehod čez hidroelektrarno, kjer zelo šumi in dere voda pa še tiste rešetke so za hodit... pa navajanje hoje po vseh živih materialih, pred neurjem, med neurjem zunaj, treskanje, grmenje, pod streho sicer, da naju kaj ne trešči
, mimogrede skok na veterino na čohanje...), za nami je tudi mala šola oz vzgoja mladega psa in tako dalje.
Če bi bilo po moje, je ne bi več dala od sebe.
Skratka - nad tamalo sem navdušena (a so vsi nemci taki?
ker če so, lahko rečem da sem nad pasmo navdušena), number one ne bo nikoli, ji manjka (pasmi) par karakteristik zame, hehe, pa na eno stvar se še nisem (in se zelo težko privajam) navadila in sicer dlaaaakaaaa. Huh, vse frči in frli po stanovanju, kjub furmastiranju.
PS: Simi, kdaj bodo šli tvoji vnučki v nove domove? Sem zasledila da gre eden v Šmarješke. Blizu.