He he
zajedavec ali parazit je živalski ali rastlinski organizem, ki živi v skupnosti z drugim organizmom (gostiteljem), a ima koristi le zajedavski organizem, gostiteljski organizem pa trpi škodo.No, zdaj ko je prvi oproda odpoklical zveste vojščake (no, vsaj tiste, ki so še ostali), in je poskrbljeno tudi za redne kronično zaprte uporabnike odvajal in njihovo zdravje ni v nevarnosti, si lahko privoščimo še kakšen možganski prdec. Morda tale selitev v področje prebave sploh ni slaba ali napačna. Stvari je slej ko prej pač treba prebavit, nenazadnje pa moderna medicina ugotavlja, da so črevesje naši drugi možgani
No, pa poglejmo če konzumacija tolikšne količine »junk food« ob vseh odvajalih in možganskih prdcih lahko rezultira v čvrst kakec.
Zavetišča, torej tudi velecenjeno in samo hvalevredno Zavetišče Horjul, izvajajo javno službo v okviru katere tudi po zakonu pridobivajo finančna sredstva za svoje delovanje ne samo od lokalnih skupnosti, pač pa tudi iz drugih virov. En tak vir so seveda donacije in posvojitve na daljavo.
Izvajalec javne službe je, hočeš nočeš, torej neke vrste javna oseba, podvržena takemu in drugačnemu nadzoru javnosti. Poveličevanje in kovanje v zvezde je najbrž da zaželjena posledica, saj nenazadnje omogoča izvrševanje tistega dela zakona, ki predvideva financiranje zavetišč iz drugih virov. Ker pa je izvšrevanje nalog zavetišča neločljivo povezano z delom z ljudmi, se neizogibno najde tudi kakšen nezadovoljen uporabnik storitev zavetišča. Nezaželjena posledica takšnega in drugačnega nadzora javnosti je torej antipoveličevanje in antikovanje v zvezde. Če je dovoljeno prvo, potem mora bit v demokratičnem svetu, jasno, dovoljeno tudi drugo. Sistemi, kjer je dovoljeno samo prvo, (pre)počasi pa kljub vsemu, izumirajo. Lahko jim rečemo enopartijski, lahko pa tudi drugače, je našteto že višje.
Posameznik, najditelj torej, ki naleti na zapuščeno žival, pa sam za njo ne more ali želi poskrbeti, v skladu s predpisi, žival preda v oskrbo zavetišču, s katerim ima občina, v kateri je bila žival najdena, pogodbo. Jasno, saj zavetišče vendar izvaja javno službo. Podobno se je moralo zgodit s Flikom, saj se je nekako znašel v zavetišču. No, resnici na ljubo, lahko bi se zgodilo tudi kaj povsem drugega (niti ne bi bilo prvič, a ne?), pa za končni produkt, torej čvrst kakec, tokrat to niti ni pomembno. Morda se je pes sam sprehodil od Reke do ene od občin s katerimi ima ZH pogodbo in na meji pozabil pokazat dokumente. Se pač zgodi, a ne?
Pes se je torej nekako znašel v ZH, kjer so ugotovili, da je lastniški. Za lastniške pse plača namestitev v zavetišču lastnik. Ampak ta lastnik je na hrvaškem, pa še za društvo za zaščito živali gre. In glej ga zlomka, brez težav je dosežen dogovor, da pes ostane tukaj, za nameček pa še sočutni vodji ZH na misel ne pride stroškov zaračunati kolegom. Prevzem stroškov je torej na voljo donatorjem oz. posvojiteljem na daljavo.
Potem pa splet naključij, ki jasno to niso, povzroči, da si nekdo želi ponudit dom prav temu psu in nobenemu drugemu. Zakaj pa ne? Vsak od nas se je že vsaj kdaj v življenju zapičil v kakšno stvar in jo hotel takoj. Prav tisto in prav takoj. S tem pač ni nič narobe. Vprašanje je, če tej želji želi ali more ugoditi tisti, ki ima »predmet poželenja« v lasti, in prav lahko se zgodi, da ne. Nenazadnje je zavetišče tisto, ki svojim varovancem išče primeren dom in vsi kandidati pač niso primerni. Tudi s tem ni nič narobe, le kandidatom, kot smo že ugotovili, je treba to povedat. Če se jim ne, se prav lahko zgodi, da razkurjeni kandidat svoje nezadovoljsto javno obelodani. Ima vso pravico, saj ni šel na obisk k Poloni Samec fizični osebi, ki oddaja psa, pač pa Poloni Samec, odgovorni osebi in vodji Zavetišča Horjul, ki izvaja javno službo. Nezadovoljstvo, sicer čustveno obarvano, se je nanašalo na NEODGOVOR zavetišča, in ne na kot kaže sprejeto (pa ne povedano) odločitev, da gre za neprimernost kandidata, čeprav drži, da je kandidatka ob tem navedla nekaj svojih referenc. Morda je kakšno negativno res izpustila, kar pa ne spremeni dejstva, da odgovora ni dobila.
No, tudi takšni in drugačni odzivi na izraženo nezadovoljstvo so povsem logična posledica. Tisto, kar se vsaj meni sicer zdi povsem logična, predvidljiva in še bolj nesprejemljiva posledica je, da pes naenkrat ne išče več doma (kaj pa za posvojitev na daljavo je še na voljo?) z obrazložitvijo, da tako in tako ni predmet porabe davkoplačevalskih sredstev. Drži, žal povsem. Je pa v zavetišče prišel kot »predmet izvajanja javne službe«. Al kako? Pa pustimo ta del o mejah izvajanja javne službe za jesen, da ne bo zmanjkalo razlogov za porabo enormnih količin energije in posledično ne bi kdo utrpel pomanjkanje pozornosti. Za čvrst kakec in razumljiv nauk konkretne zgodbe je morda pomembnejši zaključek, kjer se v zaklenjeni temi še malo diskreditira nesojeno posvojiteljico, kar je morda še najbolj neokusno in nedopustno od vsega. Namigovanje na zlorabo »substanc« je sicer smešno, glede na to od kod prihaja, pa kljub vsemu nedopustno. Prav tako kvazi argumentirano in v točkah zapisano mnenje vodje zavetišča. Pogovori s strankami so namreč zasebne narave, njihova javna objava brez soglasja pa je nedopustna. Ampak cilj posvečuje sredstvo, (pre)drznim pa je treba preprečit, da bi si upali stegovati jezik (in prste po tipkovnici) in izrazit svoje nezadovoljstvo. Upravljanje z informacijami je pač staro skoraj toliko kot je stara beseda, in če imaš za sabo že kakšno tovrstno (uspešno) izkušnjo, gre verjetno lažje. Nenazadnje – o tem govori tudi Pezdir v prispevku.
Tako torej. Nauk je – ne drznite si svoje nezadovoljstvo z ZH povedat na glas, saj se vam lahko zgodi, da ostanejo v zaklenjenih pa vsem vidnih arhivih zapisane osebne diskreditacije na vaš račun. Bodite raje tiho, vzdihujte ob slikcah in informacijah, ki vam jih želijo ponudit (in ne tistih, ki vam »pripadajo«), klanjajte se in donirajte. Predvsem to zadnje, pa boste morda deležni celo kakšnega odgovora, če boste pridni in potrpežljivi boste morda lahko koga celo posvojili. Kljub vsemu je treba vsaj sem in tja koga oddat...
O ja, bučke tudi letos dobro obrodijo, saj so polja vsa zelena...