Na prvi prosti dan in po končanem postopku sem odšla po psa. Ko smo se dobili, je najditeljica zahtevala od mene 300€ in ne 200, tako kot sva bili dogovorjeni.
Ko me je pes zavohal in prepoznal, mi je skočil v naročje, vso pot do doma me je lizal po rokah.
Počasi okreva, z veliko ljubezni bo spet tak kot je bil. Vsak dan, ko se vrnem iz skužbe mi skoči v naročje, me spremlja na vsakem koraku,...
Psa so očitno tepli, ker se na vsak nepredviden gib odzove boječe.
Hranjen je bil s človeškimi ostanki, k veterinarju ga je peljala šele po dobrih 14-ih dneh od prihoda v Italijo- datum na računu.
Če bi bila res taka, kot ste me okronali, bi verjetno pes raje ostal pri njej, pa je niti pogledati ni več hotel. Ko je najditeljičin partner stegnila roko k njemu v slovo, mi je skočil iz naročja in hotel pobegniti.
Naj povem še, da mi ni šlo toliko za denar, ampak princip!
No, toliko o mojem psu.
Pa PROSIM!
Pomagajmo si raje med sabo, namesto obsojanja. Mislim, da je bil ta forum narejen z namenom, da si pomagamo, si izmenjavamo izkušnje!
Lp