Tema: par

[Evaaa]

Zdravo
imava 2,5 letno psico večje pasme, ki je zelo živhna. Že od malega je zelo radovedna, k vsakemu bi šla in vse bi prevohala. Z drugimi psi se je razumela, vedno je hotela vsakega prevohat in se z njim igrat. Nekaj časa nazaj pa jo je druga psica napadla in od takrat je veliko bolj nezaupljiva...postavi se v tako bolj napadalno prežo, ko koga zagleda, ko zagleda drugega psa vleče toliko časa da pride do njega in včasih renči. Vem, da bi bilo potrebno delati z njo, ampak me zdaj zanima nekaj drugega...namreč posvojila bi psa iste pasme, starejšega eno leto, ki pa je zelo miren in zadržan. Kako mislite, da bi funkcionirala skupaj? Ali bi se tudi ona posledično umirila? Bi bila drugačna do drugih psov, glede na to da bi bila v družbi (do sedaj namreč ni bila veliko v družbi drugih psov, razen s psi od prijateljev)?

[BlackDevil]

Jaz ti močno odsvetujem da posvojite novega psa brez da uredite ta problem ki ga imate zdaj s psičko. Če ji pripeljete novega družabnika ga bo zelo verjetno sprejela kot del družine (sčasoma) in z njim imela dober odnos, ampak to pod nobenim pogojem ne bo spremenilo njenega odnosa do tujih psov, do njih bo še vedno napadalna, nezaupljiva če na temu ne boste delali. Še huje namesto 1 agresivnega psa boste imeli 2 ker ga bo ta drugi zelo verjetno posnemal in bosta napadla skupaj.

[Lunette]

Ja včasih zgledi vlečejo. Jaz prav rada uzamem na sprehod vsaj enega svojega psa (pač odvisno s kom je kdo kompatibilen) če peljem tujega, ki načeloma nima neki dobrih manir. Se prav pozna, da ga umiri. Samo tu je ena razlika - pes ki je miren pozna mene prej in bolje ter bolje sodelujeva kot prišlek. Pri tebi bi pa šlo za ravno obratno situacijo. Tvoja psica je tvoja No. 1 prišlek pa je drugi. Sicer ne vem za katero veliko pasmo gre ampak dobro premisli kako boš potem dvojno maso zadržala, če je problem že eno. Saj lahko, da je ta drugi povsem miren ampak a si sigurna, da bo toliko 100% na besedo ubogal? Ker potem boš imela dva velika psa, ki se bosta sprehajala ločeno (dvakrat več kvalitetnega časa za pse). Dva psa sta avtomatsko team, ki prej sodeluje kot pes-človek (imajo isto besedišče ). In če nisi TI 150% da te bosta oba (ali vsaj glavni v paru) 200% ubogala...not god.
Če je želja še vedno velika - sposodi si ga  pa da vidiš če bo šlo. Vsekakor pa poskrbi za varnost sebe in okolice. Sem sama ljubitelj (in podpornik) tega da je več psov skupaj, ker je le nek čar...samo če ti s prvim ne gre je potem težje, kot obratno. Da imaš prvega vodljivega in potem dodajaš manj skulirane pse, da se unesejo.

[čara]

Zna biti, da boš imela double trouble potem. 
Jaz si že zelo dolgo želim imeti dva psa...vendar odlašam in odlašam. Zato, ker nimam dovolj dobro poštimano psico.
To je pogoj, da imaš še kakšnega psa namreč. Da te zdajšnji res uboga in ne dela težav.

[aska]

A tega drugega pa imaš že izbranega? Jaz pedlagam da se predno bi ga posvojila, da se dobite z lastnikipsa na kakšnem sprehodu - spoznavnem, da vidiš kako se razumeta. Če ok, potem ne vidim problemov. Vsekakor pa najbolje, da če se že odločiš za to, da oba hkrati pripelješ domov. Pri meni se je to zelo obrestovalo.

[kamy]

Vem, da bi bilo potrebno delati z njo, ampak me zdaj zanima nekaj drugega...namreč posvojila bi psa iste pasme, starejšega eno leto, ki pa je zelo miren in zadržan. Kako mislite, da bi funkcionirala skupaj? Ali bi se tudi ona posledično umirila? Bi bila drugačna do drugih psov, glede na to da bi bila v družbi (do sedaj namreč ni bila veliko v družbi drugih psov, razen s psi od prijateljev)?

Nevem kako si mislila funkcionirala skupaj in zakaj bi imela še enega psa? Ker ti je fajn imeti dva psa? Ker bi tvoj zdajšnji pes imel družbo? Toplo ti priporočam, da si v tem primeru ne nabavljaj še enega psa...ne mislim, da se z novim psom nebi poštekala, dosti k temu seveda pripomoreš ti, z pravilnim spoznavanjem, kontrolo...ampak drugega psa se vsekakor ne nabavlja za družbo prvemu. Tudi problema agresivnosti do drugih psov s tem da si nabaviš drugega psa ne boš rešila, pa čeprav se bosta tvoja dva odlično razumela...to je tipičen primer npr. pri naši pasmi, domača mačka je kul, ostale so tabu..Psa si nabavljaš zase, da ti delaš z njim in si mu ti njegov spremljevelec za delo, igro, ne pa drug pes..

Doma imamo tri psičke(svoje), psice kar preživijo skupaj se odlično razumejo,  trenutni imamo še tri pse na varstvu, dva že več kot dva tedna, nobenega problema, čeprav nobeden od njiju ni nedominanten, eden celo velja za ekstremno problematičnega ampak nobenega problema, pa se skupaj podijo po našem travniku ampak seveda, ko smo mi zraven, drugače jih imamo ločene ker hočemo imeti pse pod kontrolo(tudi med igro), pa to še zdaleč ne pomeni, da je psom dolgčas ali da jim manjka družbe, ker imajo naše pozornosti vsekakor zadosti, tako za delo kot igro.

Čist enostavna rešitev za tvoj primer, ne puščaj ga zraven tujih psov, simpl ..so psi ki se radi povohajo med sabo malce poigrajo, seveda pod človeško kontrolo in seveda ne tako, da se dobiš z frendico, ki ima psa, klepetata, psi pa se zabavajo po svoje... in so psi, ki pač drugih ne marajo ampak v končni fazi jim tega sploh ni treba.
Drugega psa si pa nabavi le v primeru, če ga hočeš zase in imaš tudi dovolj časa in volje, da se boš z njim ukvarjala...
Vsekakor ti želim, da se boš odločila tako, da boste vsi zadovoljni

[Evaaa]

Najprej naj povem, da drugega psa nikakor ne želiva posvojit zato, da bi imela najina družbo ali zato da se ne bi bilo treba z njo ukvarjat ali zato da bi čudežno postala drugačna.
Ta pes je približno leto nazaj že bil v začasnem varstvu pri nama. Sedaj pa ga lastnik želi podariti, ker že imata dva otroka in malega psa, sedaj pa še enega majhnega dojenčka in pri tako veliki družini enostavno nimato dovolj časa zanj. Bi pa ga dal nama, ker nama zaupa, ker ve da bova lepo skrbela zanj in ker bo imel družbo, midva pa dovolj časa zanj.
Ker to ni odločitev za 5 minut, že nekaj časa debatirava o vseh pozitivnih in negativnih stvareh, ki bi jih to prineslo. Čas, prostor in voljo zanj imava. Zavedava se, da je že en pes velika odgovornost, dva pa še večja. Veliko pa sva razmišljala o tem kako bi to vplivalo na najino psico. Pes, ki bi ga vzela je res miren, zadržan in ubogljiv. Živel je s tremi majhnimi otroci in še enim psom, tako da res ni nobenih problemov z njim in jih tudi ne pričakujem.
Kar pa se tiče najine psice - ni tako kritična, da ne bi mogel živet z njio ni ravno vzorno vzgojena, ni pa nemogoča. V šolo smo hodili, vendar je žal nismo dokončali zaradi operacije. Večino časa preživi z nama. Pozimi v stanovanju, poleti je vično časa zunaj. Hiše nimava ograjene pa je spuščena in ne gre nikamor, čeprav so po vasi drugi psi. Na sprehodu je večinoma spuščena, je pa res da imava po okolišu veliko gozdov in jezera. Na kavo se da it z njo, vendar ni ravno pes, ki bi pol ure ležal medtem ko bi jaz pila kavo, ampak je pač treba biti celi čas pozoren (kot da bi imel s sabo malega otroka vsaki mesec se pozna, da je bolj mirna, da jo mineva "pasja puberteta" (stara je 31 mesecev). Res pa je, da je na splošno bolj živa in jo čisto vse zanima in ima ful energije...zavedam pa se da je mogoče res bila premalo v družbi drugih psov in je zdaj cela zmešana ko koga srečamo in bi se ful igrala in letala. Problem z agresivnostjo (če lahko temu tako rečem - namreč še nikogar ni ugriznila ali napadla) pa imava od takrat ko jo je ta psica napadla in to je bila njena prva in edina slaba izkušnja z drugimi psi.
Verjetno me razumete, da je vseeno težka odločitev. Vem da se ne da napovedat kako bo reagirala oz. kako bo...ampak zadnje dni razmišjlava predvsem o tem in se še vedno odločava. Zato sem tudi (prvič) vprašala za mnenje na forumu.