Tema: Kako okrepiti odnos s psom?

[Lunette]

Kadar gre za vedenje, ki je nevarno za psa ali okolico, je lahko ta prisila tudi groba. Hkrati pa je to tudi edina situacija, v kateri je uporaba sile dejansko potrebna in upravičena. V takem primeru načeloma hitra, ostra prisila, ki preneha takoj, ko se pes umiri, ne pokvari odnosa med vodnmikom in psom.

Podpis!
Samo takrat in nikakor drugače sila ni potrebna niti ni upravičena. Ker, ko imaš enkrat psa ''kaljenega'' na silo za vsake džabe tudi sila v nevarni situaciji več ne pomaga, ker je že itak navajen na ''vsega hudega''. Ničkolikrat se zgodi, da pes, ki je konstantno zatiran in cukan potegne svojega lastnika po tleh. Malo dodatne sile več ga pač ne ustavi več. Obstaja tak ''simpatičen'' izraz za take - imajo namreč ''železen vrat''.  Med tem, ko psi pri katerih sile pri sami vzgoji ni bilo (pa je lahko to znatno večji pes) sile tudi v tahudih primerih ni potrebno uporabit, če pa že se jo uporabi z dosti bolj milo obliko.
Evo primer iz konjskega sveta (ajd oni imajo še malenkost drugačen koncept razmišljanja je pa kilaža večja). Imam kobilo, ki je ni bilo varno jahat na klasične žvale niti na kake bolj hude pod sedlom pa nikakor ne.  Ker je bila dolga leta jahana in vprežena na vsa možna prisilna sredstva je ko se splaši ni možno ustavit tud na žvale bilo kake ne (fajn, a ne, da se ti bolji metle pa moških  ). Je šla v tak westernmovie galop da res ni blo, žvale zategnjene in zažagane to konca pa ni pomagal. Ko je prišla k meni sva prešli pa na ježo z navadno oglavko (široko in podloženo) in drugačnimi metodami. Danes je najbolj vodljiv konjič pod soncem  Vso ''silo'', ki jo potrebujem, da se tudi v paniki ustavi je ''moč'' v zapestju (ne cele roke).

Ko se odnos pa komunikacija z živaljo popravi ali zgradi na novo se pa začne delat vaje za vodljivost ali pa odprava težave. 

[rooxye]

Evo, zdaj me 95% uboga kadar sva zunaj sama npr. na dvoriscu. Problem je samo se ko je obkrozen s psi. Nikoli ni agresiven samo pac tako ga zanimajo, da mene uboga 60% manj.


Danes sva zacela hodit na sprehode s 7 psi zraven. Se bo, ko bo obkrozen s psi redno, dalj casa to popravilo?

[Lanabela]

Seveda se bo popravilo, samo psi se morajo občasno menjavati (če ne se na ene navadi, na ostale pa še vedno reagira)

[rooxye]

Evo. Sporocam da je danes osvojil dve novi vescini. Lezi v polozaju sfinga in pa poleg. Prav tako sem ga PRVIC v njegovem zivljenju ucil na navadne brikete - do zdaj sem potreboval oh in sploh priboljske.

Celih 45! minut seanse je bil skoncentriran name.

[Lunette]

Super  ampak skrajšaj seanse. 45 zna bit predolgo za začetek.  Razen, če so bile razbite na krajše sekvence (max 5-10 ponovitev na enkrat) z ogromno igre.

[rooxye]

Igrati se sploh noce  ?

Samo kadar sam hoce... Pa ne me narobe razumet, ko me prosi za igranje mu ne popustim takoj... Igro zacnem in koncam jaz.

[Lanabela]

Zakaj pa? Ni čudno, da psu ni do igre, če vedno zmaga lastnik.

[Nika]

Če se nerad igra se res igrajta kadarkoli se mu sprdne. Cufanje je pri meni 1A za jačanje odnosa in najboljša vrsta igre za učenje odpoklica, prinašanja in spuščanja. Igra je igra, ne se sekirat da te bo imel za manj avtoritativnega, če mu boš ugodil ko se mu bo igralo ali če bo on zmagal pri vlečenju. A ni fajn videt samozavestnega psa, ki mu iz učk sije kva sm car ku sm zmagu? 

[Lunette]

Kot prvo ne drilajta prepogosto oz. preveč časa na enkrat. Kot drugo - igrajta se  in ne bojujta se za to kdo je bolj glavni  (igro začneš in končaš - v pasjem prevodu špilfarderber ali gamekiller  ).
Igra je ena zabavna luštna sproščujoča stvar. Pozabi in zresetiraj vse ideje o nadvladovanju psa. Uživaj v skupnih trenutkih in bodi psu zabava. To pa boš samo če boš zabaven in ne zatežen (dej mi igračo nazaj).
Nekje sem že pisala...skratka...mi se igramo ''skup fentat plen'' z velikim povdarkom skupaj. Igračo skupaj ''uničujemo'' potem pa si ''delimo'' potamanjeno cufo. Vedno dobijo svoj ''kos''. V praksi to zgleda vsak svojo igračo ali vsaj en dober keks. Pa skupinsko cartanje s cufami. Najprej se znorimo. Potem pa se jaz usedem na tla pa se cartamo in cufe imajo vedno psi v gobcu. Nikoli jaz. Jaz imam pa nadomestno zamenjavo, ki jo potem dobijo, ko mi cufo dajo. Kar se zgodi takoj ko pridejo do sape. In to z velikim veseljem, ker se ta menjava hitro spremeni v ponovno igro. Par ponovitev in vedno na veselje psa.
Sprva sem pri ''težavnih'' psih imela dve identični igrači. Tako je pes eno dobil in odnesel. Druga pa je vedno bila pri meni. Ko je pes šel sem se jaz začela igrat sama s to tadrugo. Je vedno prišel pogledat ''kwa maš to''. Tako nikoli ni niti izgubil niti zmagal, ker igre itak ni blo konec z dokončno zaplembo igrače. Takrat se šele začne. 
Menda ja ni kdo prepričan da je psu v veselje da mu nekdo konstantno jemlje veselje za prazen nič. 

[BlackDevil]

Igrati se sploh noce  ?

Samo kadar sam hoce... Pa ne me narobe razumet, ko me prosi za igranje mu ne popustim takoj... Igro zacnem in koncam jaz.

Jaz mojemu pustim da sam zaključi igro. Ko se mu ne ljubi več prinašat žogice / vlečt cufe itd. igrače pospravim. Nekatere igrače mu pustim zunaj in mi jih lahko prinese ko se želi igrat - ni pa nujno da bom njegovi želji ugodila.

[Lunette]

Mi pa nikol ne mečemo tok dolg da bi se njim ne ljubilo več (ok ajd mam tud norce na to da sem učasih jaz prej utrujena kot oni ). 5 ponovitev, pa menjava, pa spet 3 ponovitve, pa menjava ...to vse v različnih sekvencah parkrat. V bistvu jim je del z menjavo del igre...samo drugačna dimanika je.

[BlackDevil]

Mojemu se prav vidi da mu ni več. Mu vržeš žogico pa gre se postavi poleg nje dvigne sprednjo taco in me gleda.  (Namesto da bi mi jo prinesel.) Njega je malo težje zamotiti ker je osredotočen na vse po vrsti. Energije mu nikoli ne zmanjka pozornosti pa. Zato pa menjujem igrače - plišeke pa obožuje in bo igra trajala dokler ne bo igrača popolnoma raztrgana - zato se jim izogibam ali pa uporabljam samo v kratkih intervalih.

[Lunette]

kaj pa cufe iz flisa...lahko z dodatkom žoge (no niso vsi psi prinašalske duše ). Pa dve identične. Cufaš z eno. Pa jo kratko! vržeš oz mu jo zmagoslavno spustiš. In nase motiviraš z novo isto cufo. Pa spet kratko vržeš. Pod kratko mislim tam nekje za dolžino pasjega telesa. Ravno toliko da se obrne ponjo, ne da mora zašprintat. Pa to se igrajta v omejenem prostoru ali na slednem. Tako da ne more z zaplenjeno igračo daleč stran od tebe. Tak način igre gre pri nas tudi v sobi z niti ne malem kužom. 

[Kancast]

mogoče mu poskusi igračo na kakšen štrik privezati. Naš je čisto nor, če jo vlečem po tleh Ali pa kakšen star rokav zavozlaj, da čim bolj "plahuta"

[čara]

Meni je pa taka osnovna filozofija lepo povzeta v tem članku
http://www.kdilirija.agility-slo.net/zanimivosti/alfa-in-omega/ in pa tale http://www.kdilirija.agility-slo.net/zanimivosti/pasji-geniji/

Od nekdaj nisem marala raznoraznih hierarhičnih položajev in dominiranja, podrejanja in ukazovanja...blaaak. Ob tem se mi obračajo oči in želodec.
Odnos pa se krepi s tem, da je človek v prvi vrsti stabilen in zanesljiv, da psa reši iz zanj nevarnih položajev, učenje kupa veščin in vedenj za psa prijeten način, skozi nego in seveda z igro.

Če pes ni nor na igro ima vodnik dve "nalogi". Da se igra vsakič ko si pes zaželi in da odkriva igrače, načine, ki so psu všeč. Tako sem jaz ugotovila, da moja psica neprimerno bolj uživa v tem, da brcnem žogo, kot vržem z roko in da ji je bolj zanimivo "lovi me!" kot pa nenehno lovlenje žoge.
Psi, ki so pod stresom, pa naj bo to zaradi okolja (druge živali, psi.....) se ne igrajo, prav tako se zlakani psi tudi ne igrajo. Nekaterim pa smo prav mi zbili željo po igri. Večkrat ko vržeš žogo in pes ne gre ponjo, bolj utrjuješ to vedenje...pa nehote nagrajevanje ne-igre s hrano....psa veselo kličemu, mu pomahamo z igračo, on pa voha hrenovke pri nas in ignorira igračo, mi pa to veselo nagradimo. Češ, naj dobi nagrado, ker je prišel k nam...FIGO! hrano stran pa igračo na plan.
Sem pristaš preusmirjanja pozornosti pravi čas in ponujanje zaposlitve, da ni treba NEjat in FUJat ter PUSTIIIII.

[denis93]

pozdravljeni 
Torej jaz imam podoben problem s svojo Argentinsko dogo staro skoraj leto.. (Res pa je da sem  ga dobil ko je bil star skoraj 9 mesecev in da ga imam šele malo manj kot 3 mesece in pa da se takrat ko sem ga dobil tudi igrat ni znal kaj šele kako povelje.. )
V hiši oziroma kjer koli kjer ni distrakcije zanj me uboga na povelje sedi lezi prostor ( pa čeprav mu moram ponavadi 3x ukazati in pa povelje ponavadi zdrži le toliko časa dokler sem zraven oziroma ponavadi še to ne..) Ampak tako ko je v igri kakšen pes kaka množica ljudi, sploh ne pridobim več njegove pozornosti, tudi pogleda me ne, razen če pse kateri naj bi ga motili že pozna oz. ljudje ki naj naj bi ga motili če so mu znani..
Torej zanima me kako naj imam oz pridobim njegovo pozornost ko mu hočem podati povelje in pa kako naj dosežem, da ko mu rečem prostor da tam tudi ostane ne glede če jaz grem ali pa če ga kaj zmoti med tem, dokler ga ne odpokličem ?
Se opravičujem če sem malo falil temo in če nisem razbral iz prejšnih prispevkov kaj moram narediti, ampak za to je forum, da delimo znanje in izskušnje ane 

[nayaa17]

živijo
tudi mene malo bega tale odnos s psom...
namreč imam cotonko staro 6 mesecev, in nevem sploh ali smo povezane, seveda me je vesela ko pridem domov, amapk je vesela tudi sosedovga franceljna ko ga vidi na vsake toliko
uboga mene in fanta ali pa ne enega ne drugega...
nevem jaz sem si psa kupila da me bo imel rad, in da se bom veliko z njim ukvarjala,,,sedaj pa vidim da niti nima smisla, če pa je vseeno ali sm jaz ali sosedov francelj...
kaj sploh lahko naredim da se izboljša odnos...?

[čara]

Čakaj, čakaj. Psa si kupila, da te bo imel rad??? Ja, zato imaš fanta, a ne? Psa imej pa zato, da skupaj uživata v različnih aktivnostih, da se naučiš še kaj več o psih, da odkrivata svet trikov, poslušnosti, etc, kar vama paše. Za igro cufanja, žogic... No potem pa še nego in vse kar spada zraven.

Kako veš, da je odnos OK? Preprosto-pes se te ne boji in ti zaupa, pride do tebe, ti pusti šarit po tacah gobcu, da ga pregledaš, skrtačiš, umiješ...Da ti ne kaže zob (če ni ravno poškodovan ali bolan), te tudi uboga, kadar je treba in ni malo napsihirano ščene (take se da tudi spremeniti, če se spremeni način dela in dojemanja psa).

Nič ni narobe, če pes opazi svet okoli sebe in je priljuden, zvedav, prijazen, samostojen in ne prilepljen na vodnika. V končni fazi gre s tabo domov. Nase ga lahko bolj prilepiš po sistemu "nič ni zastonj", delavni sprehodi, obilico igre. Samo pazi, ker se zna zgodit, da potem pa res vidi samo še tebe in je cel nesrečen, če se na sprehodu nič ne dela in se ne zna več sam zaposlit. Neka vmesna varianta je verjetno še najbolje. Odvisno kaj bi rada imela preostanek življenja ob sebi (psa ki je cel zamorjen kadar z njim ne počneš nič in sred sprehoda hodi poleg in te gleda...ali takega, ki z veseljem sodeluje, se igra, prav tako veselo pa prebere časopis.

[JaCi]

Z igro se da zelo izboljšati odnos. Nama je to zelo pomagalo, pa še zabavno je  nayaa17, tvoja psička je še mlada, ne obupaj! Ne moraš od psa zahtevat, da te ima rad, ampak moraš ta odnos zgraditi. Torej se veliko ukvarjaj z njo in imej zanimive ideje za igro. Vlečenje, metanje žogice (fino je da tudi ti kej laufaš zraven - preden vržeš, ko prinaša itd.), lovljenje briketov, food circuit, laufanje sem in tja,... No pa ne zanemarit vaje poslušnosti pa tudi učenje trikcev zna bit zabavno. Moj se tudi veseli ostalih znancev - nekaterih še več kot mene. Ampak me ne moti, mene itak vsak dan vidi.

denis93 - sedi/prostor uči postopoma. Najprej brez distraktorjev: korak stran, prideš nazaj in nagradiš (če čaka seveda). Nato postopoma - po korakih večaš razdaljo. Pri nekaterih gre hitreje, pri drugih pa ne; tempo učenja prilagodi svojemu psu, s tem da je bolš počasi, kot prehitro. Ko dodaš distraktorje/menjaš okolico, pa greš spet postopoma - začneš z enim korakom torej. Pa ne hitet z distraktorji. Za pozornost pa vaja "glej me" - ko te gleda, nagradiš. Začneš v mirni okolici, daljšaš čas. Postopoma dodajaš distraktorje/menjaš okolico. Če ne dobim pozornosti zacvilim ali spustim čuden zvok da me pogleda. Ni pa dobro ponavljat ukazov.

[denis93]

Saj delava počasi in postopoma, in včasih zelo lepo uboga in vse, ponavadi pa nikakor ne morem pritegniti njegove pozornosti..
Predvidevam da imajo psi, prav tako kot ljudje včasih slab dan in jim ne gre oziroma se jim ne ljubi ?
Zakaj pa ni dobro ponavljati ukazov ? A je to mišljeno kot, če mu rečem sedi in se ne usede takoj mu potem ne smem reči še enkrat dvakrat sedi dokler ne izpovne ukaza ?

[JaCi]

Ja, res imajo kdaj take muhaste dni. Sploh pubertetniki.
S takšnim ponavljanjem utrjuješ neposlušnost - "aha no saj če res moram narest, mi bo pač še parkrat reku". Jaz mojemu če me ne posluša z nižjim tonom rečem "kaj sem ti rekla", ali pa ga ne spustim oziroma ne dobi nagrade.

[denis93]

Aham razumem, torej ko mu dam ukaz in če ga ne izpolni takoj mu ukaz ga ne izpustim dokler ga ne izpolni ali pa mu drugače dopovem da se npr. usede, vendar ne z istimi besedami večkrat ( sedi...sedi...sedi) ?

[Lusi]

živijo
tudi mene malo bega tale odnos s psom...
namreč imam cotonko staro 6 mesecev, in nevem sploh ali smo povezane, seveda me je vesela ko pridem domov, amapk je vesela tudi sosedovga franceljna ko ga vidi na vsake toliko
uboga mene in fanta ali pa ne enega ne drugega...
nevem jaz sem si psa kupila da me bo imel rad, in da se bom veliko z njim ukvarjala,,,sedaj pa vidim da niti nima smisla, če pa je vseeno ali sm jaz ali sosedov francelj...
kaj sploh lahko naredim da se izboljša odnos...?

Kaj ti pričakuješ od 6-mesečnega mladiča pasme, ki velja za dobrovoljčka? Da bo renčal na ostale mimoidoče ali se jih bal?

[nayaa17]

Kako veš, da je odnos OK? Preprosto-pes se te ne boji in ti zaupa, pride do tebe, ti pusti šarit po tacah gobcu, da ga pregledaš, skrtačiš, umiješ...Da ti ne kaže zob (če ni ravno poškodovan ali bolan), te tudi uboga, kadar je treba in ni malo napsihirano ščene (take se da tudi spremeniti, če se spremeni način dela in dojemanja psa).

to se pusti vsakmu k ga sreča?

no nisem mislila da me bo imel rad tko...amapk tako po pasje...seveda da mi zaupa, da me uboga, da ne  teče ravno za vsakim če mu tega ne dovolim. drugače pa je pusti čohat, božat, pregledat zobe...itd...
ne renči ne še preveč je prijazna do vsakega...gremo na sprehod in bi kar z vsakim šla k ga vidi, valda bi rada da ima rada vse ljudi, amapk pes ima nekoga za gospodarja ane...rada bi dosegla da v tem vidi mene...pa ne mislim nič slabega s tem amapk to da uboga, ne da če ga en tujec pokliče da gre kar z njim,

[Lusi]

Pa mala je še. Če se rada igra/žoga, poskusita s tem. Bo postala žoga bolj pomembna kot vse ostalo, pa bistveno se bo okrepil vajin odnos. Ampak to pride sčasoma, najprej mora sploh odrasti. Pa tudi ti boš morala uveljavit svojo voljo in povzdignit glas.

S tem, da gre psica k tujcu že samo, če jo ta lepo pogleda, imam pa tudi jaz "problem", pa je stara več kot 4 leta. Ni veliko takih psov, kot je moja.. tako se obnašajo mladiči. Ampak jaz se ne sekiram, taka pač je, edino na povodcu mora bit zaradi tega. Ne sekiram se verjetno tudi zato, ker jaz (v nasprotju s tabo) tega ne enačim s tem, da najin odnos ni pravi.

[nayaa17]

ja mogoče kaj pa vem...dobro res ja da je še mlada...se pravi veliko ukvarjanja...igre,,,učenja...

[Lusi]

ja mogoče kaj pa vem...dobro res ja da je še mlada...se pravi veliko ukvarjanja...igre,,,učenja...

Ja, pa ne bit tako neučakana. Priboljški ob učenju, igra.. Moja je bila že odrasla, ko sem jo vzela, pa ji je bilo žoganje všeč, a so ji bili drugi pomembnejši od žoge, vedno je pobegnila k njim. Po enem letu se je situacija obrnila, po tem času je šla pa že v ekstremizem - popade vsakega psa, ki se vmešava v naju, ki se žogava.

Počasi, pa bo..

Dejstvo pa je še premlada za tvoja pričakovanja, pa nekaj je v karakterju in sami pasmi. 

Jaz bi se na tvojem mestu tudi poskusila izognit bližini mimoidočega, kjerkoli bi se to pač dalo. Greš čim bolj na drugo stran pločnika/ulice in ji medtem preusmeriš pozornost (s priboljškom/igračo). Enako, kot se to uči, kako iti mirno mimo drugega psa.
Mimoidoči so lahko blazno sitni, vsak tretji se skloni in začne piskat, ker pač vidi malega luškanega mladiča. Poznam to, blazno sitno. In po nekaj takih srečanjih mladič vleče za vsakim naslednjim, ki gre mimo..

[nayaa17]

ja ni ravno najbolš da tišči k vsakemu, res je velik je odvisno od pasme, ko sem imela špirgel španjiela je točno vedu kdo je gospodar in ni letel za vsakim in sem mu bila jaz svetinja...seveda je imel rad ljudi ampak ne pa tolk kot tale cotonka...k ima res vse rada....tudi v družini je vesela čisto vsakega, vsakemu se pusti čohat ...no to je fajn...
bratu pa tudi rečem da naj ne rine toliko vanjo, ker je igra rezervirana zame in za fanta. nevem sem preveč sebična, ali imam pa psa preprosto preveč rada..

[Lunette]

Em...zakaj TOČNO imaš psa  Menda si ja ne kupujete ljubezni  To so stvari ki se pridobijo s fer odnosom. Pustmo zdj relacije kdo do kaga  Ker jaz mam svoje pse ful rada pa koker zgleda tud oni mene...samo pač na način kot lahko imaš rad drugo živalsko vrsto.  Pa bodmo iskreni, da tud pri ljubezni kot taki bi naj funkcioniralo po sistemu fer-playa in ne ''moreš me met rad ker''... Enivej...OT.

Kako dobit dober odnos s psom...s skupnimi dejavnostmi, ki prinašajo korist in užitek obema. Na hitro povedano z igro, z delom, z doslednostjo...če si labav bo tak tudi odnos 
Nayaa, ti si že po vseh temah dobila toliko odgovorov in nasvetov, da če bi jih začela izvajat bi bil vajin odnos več kot zadovoljiv. Tko da pač psa met zato, ker je Pes in ne zato, ker rabiš koga, da te ima rad 
Denis...psu sto pedesetkrat povedat eno in isto pač pes misli, da tko pač je in da tko se pač dela. Tko si ga sam naučil, torej vztrajat in silit v psa s komando, ki jo pravzaprav dojema točno tako kot si ga navadil (oz. so ga navadili tisti prej) pač ne bosta dosegla drugega kot konflikt. Rajši se loti zadeve znova. Pač komando sedi npr. začneš učit od začetka. In postaviš nove standarde. Zdaj če ukaz ponavljaš ga takega utrjuješ. Če ga fizično popravljaš pa spet pes ne bo Znal ukaza ampak bo v izogib žnaranju zadevo izvedel (oz. jo bo izvajal samo takrat ko boš ''strog''). Skratka, ko pes Zna vajo jo bo znal vedno in povsod. Kaj ima to z odnosom? To, da ti kot vodnik nisi ''nestabilen''. Tvoje zahteve so jasne in poštene, ne-žnarave, dosledne. Torej pes se lahko skozi tak pogled na svojega vodnika nanj zanese vedno in povsod. Ekola - dober odnos - zanesljiv pes itd
Moj predlog bi bil (vedno in še posebej za zafurane vaje) - od zadaj naprej. Zdaj najprej rečeš ''sedi'' počakaš in potem ponavljaš lalalala...Nope. Zdaj pa počakaš, da se usede in ti v času ko pes daja rit proti tlom šele rečeš ''sedi''. Takoj ko je rit prilepljena na tla rečeš npr ''ja'' (lah klikneš npr.) in nagradiš. Torej potek vaje poimenuješ v samem teku vaje. Tako bo ''sedi'' dobil novo obliko.  Pač klasičen ''kliker'' način učenja vaje. Tako psa navadiš, da samo, ko se sedi in ti temu tako praviš je nagrada. Kaj pa zdaj če pes ''zaje"#%''. Aktivni ignor bolje od ponavljanja. Recimo, da pač enkrat probaš, če bo zdaj na sedi pa izvedel tako kot se reče in se ne. Tisti moment se obrneš in greš...z nagrado vred.

[nayaa17]

ja sej to vse upoštevam kar ste mi napisali že prej seveda...samo k se mi zdi da se do vseg enako obnaša,...čeprav se jaz največ ukvarjam z njo...