nevem je res to od pasme tako odvisno?
tisti ki opisujete tako dobre odnose...npr: lunette.? koliko pa ste "pustili" psa drugim ljudem da so se ukvarjali z njim.? dnevni sprehodi...par dni stran od vas?
nočem da je zalepljena name, saj ko naju ni to čist vredu prenaša, rada pa bi da ko sem jaz z njo da vidi mene, posluša....
nevem mogoče malo smešno* je mogoče da pes vidi par kot celoto? namreč ni ji prav če nisva oba s fantom skupaj, ali enega čaka pred vrati ali drugega, in ko sva oba v sobi to je pa potem ok...?
Moja je kot mladič bila veliko z mano tudi v službi, pa s terapevti se je družila, pa na piknike z invalidi je hodila (in se cel čas varvala pri komu na kolenih
), pa doma imam nonstop gužvo različnih ljudi, pa v parku ni noben šel mimo nje ne da bi ''iiiiii''... skratka izpostavljenost med ljudmi takšna, da jo marsikdo ne izvede
Čista šok terapija bi to bla zate
Prav do vsaaakeeegaaa
Ampak mene to niti približno ni motilo, ker sem želela psico turbo socializirano na ljudi. Pač narava najinega ''dela'' in življenja je takšna, da rabim psico, ki ji je to vse QL. Prav enako je potekala socializacija na druge živali, pse, promet, različna okolja. Mam rada take zelo ''odprte'' pse. Samozavest serijsko
Sploh, ker gre za pasmo, ki je v osnovi priljudna, a hkrati znana, kot zoprna (pudl).
Kako sva dosegle to, da pa psica vseeno je moja moja? Hja, ko se je ona hodila čohat drugam (prodajat dušo
) pač nisem nič reagirala v kontro. Itak jo je skor vsak hotu božat. Sem bolj delala na tem, da sva čez park sploh lahko prišli ne da bi silila v koga
Res je bila en mal naporna, a če sem hotla dobit to, kar imam je bilo treba zbalansirat to njeno odprtost s poslušnostjo name. Simpl. Spredhodi čez park so potekali tako, da sem šla čisto po robu in se na kaki zelenici na fulaaa igrala z njo (takrat ni bilo šans, da bi psica za hrano delala) pa se noro cartala z njo. Skratka tisto, kar je bil žur je bil z mano. Če je kdo hotel božat ni blema. A je kaj hitro bilo še več željene pozornosti tudi z moje strani. No danes, ko je psica izoblikovana gre v polni pozornosti name mimo česar koli a na dovoljenje tudi brez problema do drugega in seveda tudi takoj nazaj. Pač odnos, ki se gradi skozi čas.
Seveda gre rajši z mano oz. če sem jaz doma samoiniciativno ne gre z nikomer. Da končno gre ji morm pač rečit (ji morem dovolit
). Od domačih seveda, znanci že niso več v rangu ''grem s tabo''. Čohat ja to pa je tud use. A to ni tista bolana navezanost. Samo pač dolgočasi se na sprehodih brez mene. Pač caplja zraven (ni blema kako daleč) samo ''dogaja'' ji pa ne. Tko, da z varstvi v poznani družbi ni problema.
Em ja seveda vaju jemlje kot skupnost, a ne to zdj študije delat. Ker, če to pozorno pokažeš psu smatra kot ''o o neki narobe''. Pač prehodi iz sobe v sobo bi psu res ne smele povzročat težav in polaganja pozornosti na dogajanje. Nje tok komplicirat. Seveda je pa normalno, da se psu zdi čudno, če je vedno tako potem pa je kar naenkrat drugače. A to so bolj stanja, da nekdo čisto nenapovedano ''manjka'' v običajnem okolju (torej precej ven iz hiše
) Da ne bosta pridelala pretirane ločitvene tesnobe zarad takileh sikerancij. Pač bit nevtralen pa je.