Jaz sem z mojo tudi fajn zaj***** odnos, ko sem delala kaj na silo. Predvsem takrat, ko jo je grabila grozna trma, jaz pa nisem vedela kako naj se z tem spopadem in sem se na narobe način - z prisilo in se je vse še samo stopnjevalo, najin odnos pa se je slabšal. Najbolj se je vse poslabšalo ko iz nevemkakega razloga ni hotela iti v pesjak, pa sem jo morala not vlečt. Zamerila mi je totalno, čisto me je ignorirala, nič ubogala, bežala stran od mene...
Problem z pesjakom sem rešila tako, da skos ko je šla not, sem dala nekaj hrane v skledo in ker je požrešneš in ko sem rekla "grema jest" in ji kazala skledo ter jo prijazno vabila je prišla. Sicer se mi je takrat zredila, ker je pojedla več hrane kot ponavadi, ampak je delovalo. Potem ko je šla tako brez problema not sem začela počasi priboljške dajati v roko in jo prijazno vabit not. Ko je bila v boksu sem jo pa na polno hvalila, delale sva še kake trikce in tudi cartala sem jo. Potem je boks kmalu (spet) imela rada
Glede odnosa. Zj**** odnos sem rešila tako, da NIKOLI več nisem uporabljala prisile (razen cukanje na sprehodu, ker pač nočem da mi roko odtrga in drugače ni šlo, kljub zatezni ovratnici
). Vsak dan sem jo ful dolgo cartala, skupno je naneslo kako uro. Tudi pogovarjala sem se z njo. Ker se me je bala in ker pač na klic ni hotela k meni, sem, ko sem jo klicala k sebi, počepnila ali pa se vsedla, da sem izgledala manjša in manj grozna. Kazala sem ji hrano in jo pač nežno klicala. Ko je prišla pa ena velika pohvala, cartanje in seveda hrana
. Aja, pa tudi igrala sem se z njo. Pa npr. ležala z njo na travi, ona pa takrat skos prileti in gnjavi, pa sem jo lepo cartala in hvalila takrat. To sedaj tudi velikokrat delam in je ful fajn
In je kar hitro ugotovila, da jaz nisem nič groznega in zlobnega in da ji nič nočem
. Sedaj se je najin odnos ful popravil, je taka vednovesela psička ( se vidi po hoji, repkanju, kako se me razveseli in skos se smeji
), tudi raje dela, bolj je pozorna name, tudi odpoklic je boljši (sva imele še en napad trme, ko kak mesec ni slišala nič in je bila pač na slednem povodcu, ampak sedaj je spet OK in je čist na free). Vedno ko sem z njo poskušam imeti čim boljšo energijo in čimbolj mirne živce, čeprav je za mano kak grozen dan. Pes ni kriv, da je tebi šlo nekaj narobe in ne more biti žtrveno jagnje da daš svojo jezo ven
. Če sem slabe volje je tudi ničesat ne učim, samo cartam jo in objemam, ker me to tudi pomiri, na sprehod grem na neko nevtralno okolje, kjer je ne rabim nekaj klicat, ker takrat ko sem slabe volje itak nič ne uboga in če ne uboga mi, če sem že predhodno slabe volje, popustijo živci. Če pa imam kak res res grozen dan pa raje koga drugega prosim da gre z njo na sprehod
. Ima pa mene najraje v družini in tudi takrat, ko sva imele slab odnos me je imela tudi najraje. Čeprav se me je bala. Sedaj se me ne boji in me ima najraje. OK, se znam še vedno zelo razjezit in se me zna tudi ustrašit, ampak se tega karseda izogibam. Ne pride več velikokrat do take situacije. Je pa tudi zanimivo to, če se česa boji se gre skos za mano skrit. Ali pa če se na sprehodu zažene za kako živaljo se ji skrijem in me potem skos panično išče. Ko se ji pokažem ali pa me najde pa je pa najbolj srečen pes na svetu pa potem cel sprehod uboga na prvi klic
. Jo je strah da bi ji spet kam šla
Jo pa drugače večinoma jaz dajem v boks. In mi tega ne zameri, ker to naredim na lep način (pohvala, hrana, trikci...). Je pa res da ji tudi jaz večinoma dajem hrano in jo vodim na sprehode, jo negujem, tudi z njo preživim največ časa.