... kje si? iščem te, voham te, slišim te, čutim te! ko pa pogledam na blazinico pa leži prazna....
Stiskam k sebi tvoj oprsnik in komaj diham,.... tako zelo, zelo boli!
Poslovit sva se morali tako na hitro da ne morem verjet, danes teden si skakala okoli kot si samo ti znala, bila tista moje najljubša,čez dva dni sem lahko samo nemočno gledala kako toneš v večni spanec. Nikoli ne bom pozabila trenutka na kavču ko sva na sončku samo bili. Ti v mojem naročju, pokrita z dekco, na katero so kapljale solze....in tistih tvojih otožnih učk, ki so govorile, daj posloviva se, ne morem več......
Moje edino bitjece, sopotnica tako v dobrem kot slabem dobrih 13 let, moje VSE, iz vsega srca sem ti hvaležna za to da si delila z mano svoje zemeljsko življenje.
Se vidiva moja"tutula", do takrat pa ostajaš v mojem srcu in duši.... na nebu pa je ena ogromna zvezdica več!
tvoja Špela