Vzgoja, prevzgoja, pasje šole, kliker , pripomočki
Pa ne morem kaj, da ne »dodam« tudi svojega mnenja… Ja, saj so debate kar zanimive, »vroče«, nekatere celo malce hudomušne…
O prevzgoji priznam, nimam pojma… Zakaj? Ker se še nisem srečala s svojim »težavnim« psom… O »vzgoji«mladega kužka pa bom napisala nekaj besed…
Pred tridesetimi leti še slišali nismo za t.im. pasje šole.. Pa smo ravno tako imeli pse. Več njih.. Tudi lepo vzgojene,« socializirane«, vljudne……Pasja socializacija? Ta termin nam je bil nepoznan, danes pa se uporablja po dolgem in po čez… Tako učeno zveni… Že legla reklamiramo… Mladiči bodo cepljeni, čipirani, socializirani…
No, pa k bistvu. Domov pripeljemo pasjega mladička. Pred tem že prebiramo pasji forum… Nasvete… Hitro v malo pasjo šolo. Zaradi psa, zaradi novopečenega lastnika, vodnika… Do tu še vse lepo in prav.
In to pod strokovnim vodstvom.. Pa beremo tisto o pozitivni motivaciji šolanja… Pa o nagrajevanju pravilnih reakcij in »všečnega vedenja… Sliši se naravnost čudovito.
Osebno nimam proti pasjim šolam nič. Tudi »izkušenj« z njimi do pred nedavnim nisem imela.. Vse je enkrat prvič. In sem pred kratkim doživela »izkušnjo«, katero bi rada delila z vami..
Enega od naših »tamalih« so lastniki ( po mojem »nasvetu«
) vpisali v malo pasjo šolo… Ne bom »reklamirala« pasje šole, ker to ni bistvo mojega pisanja..
Pa sem jih spremljala. 4x in nič več… Ja, »IZPISALI« smo ga.. Dobro ste prebrali.
In se je začelo nekako tako..Nimate dobre ovratnice gospod.. Ja, tudi povodec ni pravšnji… Aha, pa kliker si morate nabaviti. Ker delamo s klikerjem.. In pokažejo na njihovo trgovino, kjer lahko kupimo zgoraj navedeno.. Ja, veste, pa še ene takšne priboljške potrebujete.. Ne običajno hrano.. Jih lahko dobite tudi v naši trgovini… Pa ena tako torbica, v kateri bodo shranjeni priboljški, je tudi zaželjena. In ne pozabite, naslednjič pripeljite kužka lačnega, da bo na šolanju bolj »dojemljiv«…
In tukaj se »zgodba« začne.. Lastniki nabavijo naročeno.. Tudi kliker. Kliker in priboljški so NUJNI! Kliker »nauči«« vse…
In so učne ure šolanja potekale s klikerjem… Dobra ura klikanja in hranjenja psa iz roke… En klik, en priboljšek…
Skoraj tako kot vrzite posodico za hrano proč! Dnevni obrok si natrosite v žep ali torbico in naj si ga pasji mladič »prisluži« kot nagrado za pravilne reakcije in všečno vedenje. In doma še »naučeno« nekajkrat ponovite, je bil nasvet ob koncu »šolanja«…
Zelo dober nasvet (beri raje slab)novim, nadebudnim lastnikom pasjih mladičkov…
Je to naravno, normalno? Da bodo ljudje »vadili« in klikali ter iz roke hranili psa celi ljubi dan.
Za mladiča v normalnih razmerah (narava) poskrbi njegov trop, njegova mati. K tej skrbi spada tudi zadovoljevanje potrebe po hrani. Psica brez kakršnegakoli pogojevanja poskrbi za svoje mladiče. Popolnoma brez pogojevanja!
Odnos do hrane je fiziološka potreba vsakega organizma. In zakaj naj bi mladiča (ali psa) maltretirali za to, da bi dobil tisto kar mu pripada – vsaj narava razmišlja tako.
Definitivno zagovarjam tisti stari pregovor:«Še pes ima rad pri jedi mir«.
Mi pa se gremo neko asociacijo med klikom in hrano… Da bi bilo vse skupaj še bolj grozljivo, način oglašuje nekdo, ki je (naj bi bil) strokovno usposobljen in podkovan o primernem načinu oskrbe živali, o zdravem načinu oskrbe, o anomalijah zaradi prehrane, tako na psihičnem kot fizičnem nivoju…
In kaj smo »dobili mi po 4 obiskih pasje male šole?
Enega vznemirjenega, nesproščenega, živčnega kužka… Ki je neprestano gledal pod naše roke in poslušal, kdaj bo slišal tisti zvok,.., nas neprestano gledal v oči, se petljal pod nogami….
Pa vsi dobro vemo, da pes, ki je vznemirjen, ima moteno prebavo, stalno draženje prebavil povzroča težave, zobje so stalno pod udarom…Potem pa imamo neješčega kužka,, drisko… Zaradi posledic »naravne« metode poslušnosti boste nekateri celo primorani poiskali pomoč pri veterinarju, ki vam bo v najboljši nameri predpisal »dietno hrano«, take in drugačne prehranske dodatke, morebiti celo specialno hrano, čiščenje zobovja, tudi kakšen poseg, če bo potrebno – odlična samopromocija za veterinarske storitve. Je pa »strokovno in naravno«?
Mi smo bili razočarani. Zaradi »klikerja«. 45 minut klikanja in hranjenja.. In smo se poslovili. Aja, da ne pozabim.. Denar, »šolnino« so nam vrnili… Brez kakršnega koli prepričevanja in pregovarjanja.
Prav tako me so me »zmotili« objavljeni nadaljevalni »programi« in izvajanje le-teh. Nisem ravno prepričana, da se lahko v« nadaljevalnih« programih teh »pasjih akademij« dela z različnimi pasmami psov skupinsko en (isti) program. Za t.im pse »delavnih pasem in pse, ki se jih po klasifikaciji uvršča med družne pse. To mi pa ne sede… Žal. Že v sami osnovi – karakterju- se pasme razlikujejo…
Ampak zame obstaja razen hrane še en motiv, to pa je lastnik, vodnik. Na tega pa največkrat pozabimo. In iščemo »rešitev« zunaj, namesto, da bi jo poiskali v sebi.
Definitivno prisegam na lastnika, vodnika kot edini zveličavni motiv za psa v procesu šolanja. In ne na »zunanjega sodelavca«.
Kar se tiče pripomočka za motivacijo – vi, vodniki oz. lastniki morate biti tisti pravi "pripomoček za motivacijo", žogice, hrana in ostali rekviziti pa zgolj "podaljšek" lastnika, da se pes zabava. Pes mora »delati« za vodnika, ki psa - če je vajo izvedel pravilno - nagradi s svojim iskrenim veseljem in občudovanjem, dotikom, trepljanjem , koščkom sira, žogico...
In ker je vse skupaj zavito pod nekakšnim sloganom Radi imamo živali, se sprašujem, ali imamo res radi živali ali samo uživamo v svojih “lutkah”, “avtomatih”, izpolnjevanju svoje potrebe po »brezpogojni poslušnosti« ali pa uresničenju svojih takšnih in drugačnih ambicji?
Pes – prijatelj? Kaj je že to? Ali ni to nekaj naravnega? No, pa dajmo našemu psu hrano, naj jo v miru poje, ga pobožajmo, kar tako brez« razloga« (takega pravega – pes mora vedno nekaj storiti, da si zasluži vašo pozornost, vsaj tako danes pravijo???), peljimo ga na sprehod, ki naj bo samo sprehod, sproščen, igriv, brez obveznosti… Med ostale kužke…
Vsekakor je mogoče, da sem za časom in se je vse spremenilo! Pri meni ne! Kaj hočemo, »stara šola«. Pa sem spet tam! Ali ne pomeni stara šola nekaj zelo negativnega v očeh novodobnih ponudnikov sodobnih metod treninga, pozitivne motivacije… Ojoj! Bi morala biti zgrožena nad seboj?
V prvi vrsti so naši cucki veseli nas. Dan ima 24 ur. V povprečju 8 ur prespimo, 9 ur smo zdoma, 3 ure »porabimo« za razna opravila… Kaj nam še ostane od dneva? Dovolj. 2 uri, da se resnično posvetimo psu…Da nekaj z njim počnemo.. Pa karkoli že z njim počnemo. Oz. psi z nami. In to v obojestransko zadovoljstvo. In to brez pomoči "pasjih akademij"...
Res pa je, da svojim psom od vsega začetka postavljamo »pravila«, ki jih potrjujemo oz. sankcioniramo v primeru ko so le-ta »kršena« in zato od vsega začetka nimamo »problemov« pri vključevanju psa, naj si bo mladiček ali odrasel pes, v vsakdanje življenje, v urbano okolje.
In še nekaj. To pa bo večini čitajočih verjetno manj všečno…-
Represivni ukrepi za obvladovanje družbe in temnih plati osebnosti posameznika so čisto legitimni in stari toliko kot civilizacija in ne vem, zakaj bi bili psi deležni samo dobrot, pohval in brezmejne potrpežljivosti svojega razumevajočega lastnika. " Kazen mora biti vzgojna", je rekel že boter Mesec v Zvezdici Zaspanki. In jaz sem 105%-ni zagovornik tega. Da ne bo pomote: brez palice, brez »elektrike«, brez pretepanja, brez bodičastih ovratnic…
Poenostavljeno iz sociologije: Željeno vedenje posameznika v družbi krepimo z nagrajevanjem dejanj, ki takšno vedenje odražajo, medtem ko nezaželjeno vedenje sankcioniramo. In odkar propagiramo neproblematično sobivanje človeka s psom in njegove nagone omejujemo po naših standardih urbanega okolja, je pač tud pes "posameznik v družbi". Ali morda kdo pozna koga, ki je uspel vzgojiti otroka v odgovornega člana naše družbe samo z neomajno milino, pohvalo in slušnimi efekti, ki ne presegajo sobne jakosti?
No, upam, da smo zdaj na isti valovni dolžini. Vsi rabimo »prepovedi«. Doma, v službi…
Predvsem pa dajte mladičku čas. Tako malo časa so mladički…Saj tudi svojega dvonožnega »mladička« ne preganjate, ga ne nervozirate, mu ne pogojujete stvari z drugo stvarjo, mu omogočite shoditi, ko pride njegov čas, mu omogočite verbalno komunikacijo ob »času, ki si ga je sam izbral«.
V primeru, ko pa je od mladička naprej vzgoja pravilna, pa se odnos pes- vodnik samo še krepi in delo (šolanje) ter sobivanje je v užitek tako vodniku kot psu. Če pa ga boste »počlovečili« in bodo »sankcije" oz. prepovedi prevelik zalogaj za vas, ja, takrat pa boste iskali pomoč…Ker vas bo pes »prerastel«… Pasje psihologe, razne inštuktorje, dreserje, pomoč na forumu…, vse bo dobrodošlo… Kakšen pa bo efekt, to pa ne vem…
Predvsem pa zaupajte sebi in si »ustvarite« psa, ki bo VAM pisan na kožo. Unikat!!! In ne pozabite na dotik. Dotik dela »čudeže«.
P.s.
Ali vse oz. večina pasjih malih šolih za" motivacijski faktor" uporablja kliker? Vesela bom vaših odgovorov..