Sammy je bil kastriran pri 10 mesecih iz več razlogov - nisem ga nameravala pariti; dajala ga je puberteta in sem slišala, da postanejo psi po operaciji bolj umirjeni in nimajo toliko težnje po "obvladovanju" lastnika; nisem želela, da bi se zaradi spolnega nagona potepal (predvsem zaradi njegove varnosti in da ne bi bilo neželenih mladičev), ko bi se v bližini gonila kakšna psica ... Večkrat sem dobila vprašanje obiskovalcev njegove spletne strani, alii imamo mladičke oz. ali ga bomo dali pariti, vendar sem morala vse razočarat z dejstvom, da je kastriran. In potem sem marsikomu morala pojasniti tudi, zakaj.
Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločila za njegovo kastracijo. Edino prvih nekaj dni, ko je bil nemočen in je komaj vstal, da je lahko jedel (sicer zelo malo) ter opravil potrebo, me je stisnilo pri srcu. Pa takrat, pred operacijo, ko je zaspal ob meni, ne vedoč, kaj ga čaka in takrat, ko ga je veterinar odnesel v avto. Toda vedela sem, da je tako najbolje za vse. Potem je bilo tudi malo čudno vse skupaj, ker nisva hodila na sprehode (prej pa vsak dan), dokler mu niso odstranili šivov.
Kastracija, če ne nameravamo s psom vzrejat, torej vsekakor da! Še posebej bi morali kastrirat vse mešance in nerodovniške pse (psice pa sterilizirat). Sicer bi bilo vseeno, če bi kastrirali vse samce ali sterilizirali vse samice, vendar to se ne bo nikoli zgodilo, zato je pač nekako dopustno, ali kako bi rekla, izmenično.
Da bi bil kastriran pes agresiven, še nisem slišala. To bi bilo verjetno teoretično možno, če bi zares živel v obupnih razmerah (na verigi, brez sprehodov in rednih stikov z ljudmi). Ker namreč tisti lastniki, ki dajo psa kastrirat, so odgovorni in torej tudi drugače skrbijo za psa (za prehrano, nego, socializacijo, fizično aktivnost ipd.)