Tema: Kastracija

[Lanabela]

Lahko daš kastrirat čisto vse pse pri "običajnih" lastnikih, pa preprodaje "čistokrvnih" mladičev to ne bo prav nič prizadelo. Prepradajalcem bi bilo takšno stananje strašansko všeč. Njihovi dobički bi se izjemno povečali.
Če je samec prepotenten in ga lastnik zaradi tega težko obvladuje, če je v okolici takega psa veliko gonečk (ali pa imamo kakšno tako kar doma), potem je kastracija vsekakor najboljša rešitev. Obstajajo tudi samci, ki zaradi svojih jajc nimajo kakšnih posebnih problemov in lastniki, ki se jim zdi nekaj povsem normalnega da pes na vogalu dvigne taco in da ga okolica nasplošno bolj zanima kot samice. Ne vidim čisto nobenega razloga, zakaj bi pa po vsej sili morali kastrirati takšne pse.
Predvsem pa vidim zelo malo razlogov zakaj bi morali kastrirati pse prej, preden do konca odrastejo in dozorijo.

[Yo]

Mi smo našega bedaka dali kastrirati in sicer v sklopu vsega, kar bi ga lahko "motilo", ker je psihopat na več področjih. Moram priznati, da se zaradi kastracije ni čisto nič spremenilo. Še vedno je hiperaktiven, histeričen, nemogoč, še vedno dviguje taco 1,5 milijonkrat na vsakem sprehodu in še vedno bi se pretepal in grizel.

[Lanabela]

Če ima v sebi dovolj terierja, potem bi namesto kastracije potreboval lobotomijo da bi se mogoče kaj malega spremenil 

[Yo]

Če ima v sebi dovolj terierja, potem bi namesto kastracije potreboval lobotomijo da bi se mogoče kaj malega spremenil 

Ne boš verjela, da vsak dan najmanj 100x pomislim, da bi mu lobotomijo opravila kar sama 

Ja, ima pa v sebi pomoje kar 1000% terierja oz. več le njih. In očitno je od vsakega podedoval ravno najbolj nemogoče lastnosti.
Pa da ne bo zdaj kdo mislil, da je to samo moje mnenje - do sedaj je še čisto vsak, ki ga je spoznal na koncu rekel, da takega cepca pa ne bi imel doma za nič na svetu.

No, očitno kakršen lastnik, takšen pes. Tudi jaz verjetno nisem najbolj prisebna, da vse njegove izpade sploh še prenašam.

[Lanabela]

he, he, meni se taki psi zdijo najbolj zabvni in najbolj srčkani in oh in slpoh...dokler je njihov trpeči lastnik kdo drug uin ne jaz.

[Yo]

he, he, meni se taki psi zdijo najbolj zabvni in najbolj srčkani in oh in slpoh...dokler je njihov trpeči lastnik kdo drug uin ne jaz.

Enako. Saj srčkan in zabaven se zdi vsem. Tudi meni bi se, če ne bi bila obsojena na to, da sem njegova lastnica 

[andi]

Ne boš verjela, da vsak dan najmanj 100x pomislim, da bi mu lobotomijo opravila kar sama 

Ja, ima pa v sebi pomoje kar 1000% terierja oz. več le njih. In očitno je od vsakega podedoval ravno najbolj nemogoče lastnosti.
Pa da ne bo zdaj kdo mislil, da je to samo moje mnenje - do sedaj je še čisto vsak, ki ga je spoznal na koncu rekel, da takega cepca pa ne bi imel doma za nič na svetu.

No, očitno kakršen lastnik, takšen pes. Tudi jaz verjetno nisem najbolj prisebna, da vse njegove izpade sploh še prenašam.

 


Edina pozitivna stvar kastracije je seveda, da ne cvili ko se bejbs goni; drugače ni imel težav s hormončki in gonečimi psicami. Je bil normalno obvladljiv. Je pa kastracija izredno pripomogla k izboljšanju prebave; zakaj ne vem Odkar je kastriran ni več driskic.

Psiho je pa še vedno, zdaj se mu že leta malo poznajo ampak v biti je pa isti he he.

[andreja]

Verjetno ga vseeno manj živcira okolje pa je nehal z driskicami...?

[andi]

Niti ne, še vedno ga živcira

Mora že biti ena povezava med hormoni in prebavo.

[Lanabela]

Nekaj že mora bit. Pri meni ena psica med gonitvijo redno dobi kolitis - v taki čisto mili, komaj opazni in nemoteči obliki sicer, po končani gonitvi pa čudežno izgine sam od sebe. Veterinar se bolj nagiba k temu, da so vseeno krivi živčki.

[Tadeja]

Po dolgem času spet odpiram to temo...

Namreč včeraj sem peljala mojega 6-mesečnega terierskega mešančka kastrirat. Po operaciji je imel halucinacije, kar se baje zgodi zelo redko, tako da mu je moral veterinar dati še drugič pomirjevalo. To naj bi zadostovalo in preprečilo bolečine do danes zjutraj, ko naj bi dobil pol tablete proti bolečinam (dal mu je neke močnejše, ker je zaradi halucinacij ugotovil, da je Lan "šajzer" ). Že ob 16h je pomirjevalo popustilo in začel je jokati, tuliti... Dala sem mu pol tablete, ker je bilo prehudo. Po hiši je dirkal kot zmešan in se zaletaval, kljub zaščitnemu krožniku za na glavo, pa mu je uspelo ves čas lizati rano. Ob 23h je postalo spet nevzdržno, zato je dobil drugo polovico tablete. Nič! Spala sem 1 uro, ostali čas sem prebedela ob Lanu, ki je ves čas samo tekal iz kota v kot, se lizal in jokal. Da ne omenim, da je vsakič, ko sem se ga dotaknila, ali mu ponudila vodo, renčal name in me poskušal vgrizniti. Ob 7h zjutraj se je začel rahlo umirjati. Sedaj še vedno renči, ko se mu približam, teka sem ter tja (vendar manj kot ponoči), rano pa liže manj kot jo je vso noč. Bojim se ga in smili se mi. Kaj naj naredim?
Glede njegovega karakterja bi dodala samo še to... Ko je  bil star 4 mesece, je brez razloga zarenčal name in me tiščal vzvratno do prve stene. Ko sem mirno obstala, se je počasi umaknil na svoje ležišče. V družini sem tista, ki se z njim največ ukvarjam, igrava se, hodiva na sprehode, hranim ga - renči pa samo name. Morda pa s tem kaže dominanco nad menoj, ker sem mu vedno vse dovolila. Agresijo kaže tudi do tujcev (včasih je prav nevaren, tudi ugriznil bi koga), pa sem mislila, da se bo po kastraciji vsaj malo umiril (veliko sem brala o tem, da kastracija umiri agresijo). Zdaj pa trpiva grozne posledice. Ne poznam primera psa, ki bi po kastraciji tako trpel...
Kako naj mu pomagam?

Vsi, ki razmišljate o kastriranju, dobro premislite. V mojem primeru je groozno.

[Yo]

Tole se bo slišalo zelo grdo, pa ti bom vseeno napisala.
Imam doma eno tako teriersko zverino. Nemogoč je, histeričen, agresiven, tečen, hiperaktiven.
Ampak name je zarenčal samo enkrat in nikoli več. Je dobil takšno okoli ušes, da je dobesedno po zraku odletel na drugi konec sobe. Pa kaj je s tabo, punca, da se pustiš tako ustrahovati lastnemu psu??? In to celo, ko je imel 4 mesece?
Resno razmisli o vajinem odnosu, ki s kastracijo nima nobene veze.

[tjas]

Da ne omenim, da je vsakič, ko sem se ga dotaknila, ali mu ponudila vodo, renčal name in me poskušal vgrizniti. Ob 7h zjutraj se je začel rahlo umirjati. Sedaj še vedno renči, ko se mu približam, teka sem ter tja (vendar manj kot ponoči), rano pa liže manj kot jo je vso noč. Bojim se ga in smili se mi. Kaj naj naredim?
Glede njegovega karakterja bi dodala samo še to... Ko je  bil star 4 mesece, je brez razloga zarenčal name in me tiščal vzvratno do prve stene. Ko sem mirno obstala, se je počasi umaknil na svoje ležišče. V družini sem tista, ki se z njim največ ukvarjam, igrava se, hodiva na sprehode, hranim ga - renči pa samo name. Morda pa s tem kaže dominanco nad menoj, ker sem mu vedno vse dovolila. Agresijo kaže tudi do tujcev (včasih je prav nevaren, tudi ugriznil bi koga), pa sem mislila, da se bo po kastraciji vsaj malo umiril (veliko sem brala o tem, da kastracija umiri agresijo).

Že sama si napisala kje je vzrok, da pes nate renči.
Psa si kastrirala včeraj, če se ne motim, kaj misliš da se čez noč vse spremeni?
Posvetuj se s kakšnim pasjim svetovalcem in pojdi z njim v šolo, ker boš imela še veliko težav z njim če boš predolgo odlaševala.

[ninci]

In k predhodnicama dodajam še, ne pusti da si pes liže rano!!! Če ni bi rada imela še večjih komplikacij. Psu daj okoli vratu zaščitni ovratnik! Vse ostale probleme ki jih imata pa kastracija ne bo rešila, problem je v odnosu in ne v hormonih.

Lp nina

[tjas]

Pa še tole bi omenila glede kastracije in karakterja.
Mi smo našega morali kastrirati pri 5 letih zaradi povečane prostate. Sedaj je star 11 let in do prejšnjega leta ni porajtal nobene se goneče psičke. Sedaj ko je postal senilen, porajta vsako gonečo psičko. Kako je to možno? Mi noben od veterinrjev ne zna odgovoriti, saj nima več mod, ni hormonov,... Kako ga lahko sploh daje "puberteta"?
Kot sem že omenila postal je senilen in to je prineslo s seboj.
Tako da je moje osebno mnenje, da samci, ki so kastrirani pred tem, da vejo zakaj ga imajo, se dejansko pozna na kerakterju. Samci ki se kastrirajo kasneje, jih le vonj spominja na dogajanje ali na prejšne obnašanje.

Yo strinjam se s teboj, vendar nisem želela tako "grobo" napisati. Vendar je edino pravilno!

[andreja]

Treba se je zelo zamislit... 

Kastracija pri tem ne bo NIČ pomagala.

[Tadeja]

Zaščitni ovratnik ni nič pomagal, ker si ga je zaradi ozke glave nekako stiščal nazaj in se lizal. Sem že klicala veterinarja in greva sedaj po pomirjevalo, ker to ni normalno, kako laufa po hiši in joka... Kot da se mu je zmešalo. Upam, da ga bom sploh spravila do veterine. Veterinar je rekel, da je logično, da renči name, ker sem ga jaz peljala kastrirat.
V bistvu sem mu tudi jaz že eno primazala (mi je bilo zelo hudo, ampak ni šlo drugače), ker je renčal ob hrani. Glede tega zdaj več nimava težav. Lahko mu vzamem kost in mu jo vrnem - je moral popustiti. Težava je v tem, da kuža ni bil socializiran, ko je prišel k nam. Se je pač "zgodilo", da je psička skotila 5 mladičkov... Jaz sem bila pa dovolj neumna... Strah me je pa tudi tega, ker imam za naslednje leto rezervirano psičko Coton de Tulear. Upam, da jo bo lepo sprejel.
Čisto nemogoč je... Z mucom sta kolega, danes pa me je bilo strah, da ga bo ubil, tako se mu je vtrgalo, ko se mu je muc približal. Joj, jaz nesrečni človek...
Ne vem, kaj delam narobe, ker s prejšnjim psom sva se imela super. Mislim, da je Lanov značaj poglavitni dejavnik za to "nerazumevanje". In ker dobiš mešančka, ne poznaš njegovih genov in njegovega značaja, torej ne veš, kako bi ga vzgajal. Pes za izkušene zame ne bi bil, ker sem preveč popustljiva, takšni mešančki so pa lahko problem prav zato, ker lahko izpade, kot da bi si nabavil npr. pit bulla, pa ga ne bi znal pravilno vzgojiti...

[Tadeja]

Še to...
Prvi trenutek, ko sem Lan držala v rokah, sem vedela, da ni socializiran. Bal se je vsega in vsakega, kot šiba na vodi. Ko so mi ga dali v naročje, je hotel zbezljati. Ker sem vedela, da je bila njegova socializacija do trenutka, ko sem ga dobila, slaba, sem veliko delala z njim. Seznanjala sem ga z drugimi kužki (jih lepo sprejema), z novimi osebami (že prvi teden pri nas je ugriznil teto, ko ga je dvignila), navajala sem ga na različne zvokee... Ampak ljudi pa na splošno ne mara. V domačem okolju zna biti napadalen (zadnjič je prišel veterinar in se ga je kar malo bal), v tujem okolju pa tako joka, če se ga dotakne kdo od nepoznanih, kot da bi ga dajali iz kože. Želela sem ga peljati v malo šolo, ampak v avtu bruha že do veterinarske postaje, oddaljene 10 km, medtem ko bi ga v najbližjo šolo vozila 35 km (KD Maribor). Poskusila sem s tabletami proti bruhanju, vozila sem ga sprva na čisto kratke razdalje, da bi se navadil, ampak avtomobila ne prenaša. Sama sem ga doma naučila veliko trikcev, ampak na ljudi pa ga ne morem navaditi...

[nyssa]

logično,da renči nate,ker si ga TI peljala kastrirat? To ti je veterinar rekel?
Renči nate,ker te ne spoštuje,zdaj pa renči še bolj,ker ga boli.
Morala si bosta urediti odnos,drugače to ne pelje nikamor. Dead end.
Imam tudi sama psičko,ki ne ljubi ravno tujih ljudi,ampak sem jo navadila,da vsaj ne šavsa po njih.

Aja,no-želela sem povedat,da previdno s pomirjevali. Da ne bo kakega over-dozea in tako.

[andreja]

Takoj, ko se pozdravi najdi dobro pasjo šolo in se vpiši. Pa še kake individualne ure nebi bile slabe.

Res, vsak pes ma svoj karakter in vzgojo je treba prilagodit trenutni situaciji. Zato se pse jemlje po karakterju in ne izgledu. Če se boš poglobila vanj in predsem vase in v tvoje metode in ko boš (če) vse razumela, ti bo to krasna šola!

Zato to sprejmi kot izziv in ne breme. Bo pa treba zavihat rokava in predvsem spremenit oz. naučit sebe. Psi se neverjetno hitro prilagajajo novim situacijam.
Spremljaj tudi kako se ostali iz tvoje družine, na katere kot si rekla ne renči, obnašajo z njim in poskušaj potegnit črto, kje so bistvene razlike med njimi in tabo, se o njih pogovori tudi z bodočim inštruktorjem in če so v redu, se jih drži še ti.
Ne popuščaj psu, vodi ga ti in vse kar hoče naj si zasluži. Obnašaj se mirno ("skulirano") ampak odločno. Bodi ti vedno prva. Ne pusti, d aleži na višjem, sploh pa ne višje od tebe.
Ko se repenči ga ignoriraj, če se repenči nate, tega ne pustit. Lahko ga tudi zapreš v kak mali prstor da se pomiri. Naj se ti ne smili.

[andreja]

A si ga domov pripeljala, ko je bil star 3 leta, da govoriš, da ni bil socializiran? Če si ga dobila kot mladega, ga kvečjemu ti nisi socializirala ali pa si to počela narobe.
 
To, da si ga ti peljala k vetu in da zato renči nate, je pa ena kozlarija.    Sej je že prej... 
Veterinarji v splošnem pojma nimajo o vzgoji ali pasji psihologiji, če se niso ravno sami poglabljali vanjo in v šolanje. Žal, tako je.

[andreja]

Probaj ga naučit, da druge ljudi ignorira. Vzemi to kot dolgotrajen trikec

[ZEVS]

Živijo kje in kako pa voziš psa v avtu??
Tudi mojo psičko vozim v malo šolo KD Maribor 30 km daleč pa ni nobenih problemov.
Če psa daš v prtlažni prostor po možnosti še brez svetlobe potem........
Ali bruha tudi če ga imaš na zadnjem sedežu in si ti poleg njega ??
Pa še to če ima pes povezavo avto in slabe dogodke v tem primeru veterinar je vse skupaj lahko na psihični ravni. Da me v avto in potem se mi zgodi nekaj hudega.
Pes bi moral povezati avto in pozitivne izkušnje.

[Kimi*]

Nekateri psi slabo prenašajo vožnjo in vedno v avtu burhajo, tako kot nekateri ljudje in tukaj se na žalost prav velko ne da narediti.

Psu prepreči lizanje rane na vsak način, saj lahko le-to pelje v vnetje in boš imela še večje probleme kot jih imaš že sedaj. Verjetno ima preveliko ovratnico, poglej če se da ta zmanjšati, če se ne da kupi manjšo in to takoj, da ne bo prepozno

[kaskae]

Glede njegovega karakterja bi dodala samo še to... Ko je  bil star 4 mesece, je brez razloga zarenčal name in me tiščal vzvratno do prve stene. Ko sem mirno obstala, se je počasi umaknil na svoje ležišče.

Ta stavek pove vse o vajinem odnosu. Pustila si, da te 4-mesečno ščene pritisne ob zid  Jaz se ne umaknem niti pred kakšnim "komisarjem Rexom", ki se prosto sprehaja po vasi, kaj šele svojemu psu, pa je lahko še tako velik in močan. Kakšen strog in močan "marš" dela čudeže, verjemi 

Spoloh pa je mišljenje, da psa samo kastriraš in vsi problemi v trenutku izginejo zelo mimo, čeprav nekateri vneto zagovarjajo kastracijo, ker potem kao iz podivjane zverine rata prav pohlevna ovčka

[tjas]

Oprosti Tadeja vendar mi gre ob prebiranju tvojih postov na bruhanje!

Strah me je pa tudi tega, ker imam za naslednje leto rezervirano psičko Coton de Tulear. Upam, da jo bo lepo sprejel.
Čisto nemogoč je... Z mucom sta kolega, danes pa me je bilo strah, da ga bo ubil, tako se mu je vtrgalo, ko se mu je muc približal. Joj, jaz nesrečni človek...

Morda le iščeš izgovor, da bi se ga znebila?    Kaj misliš, da ta drugi pes ne bo ratal tak? BO če mu boš vse pustila!
Hallo pes je star 6 mesecev, sama si povedala da mu dovoliš vse, in pes se temu primerno obnaša.
Vse se da če se hoče. Glede avta so ti že ostali podali mnenje.

[kaskae]

Morda le iščeš izgovor, da bi se ga znebila?   

Ja in zato si je šla delat stroške z kastracijo 

[Kimi*]

Mislim nekateri ste pa res no....sploh ne vem kaj naj rečem. Punca je prosila za nasvet, nekaterim gre pa ob tem na bruhanje....mislem no....sama negativnost, raje ji dajte pameten nasvet. Očitno ji ni vseeno in pač prosi ljudi z več znanja in izkušnjami za pomoč.

[Tadeja]

ips... cel post se mi je zbrisal... bom napisala še enkrat.

S fantom sva ga peljala k veterinarju. Dobil je 20 centimerski ovratnik, injekcijo za pomiritev ter injekcijo proti bolečinam. Si je pa odstranil en šiv, vendar na srečo nič hudega, tako da ni bilo potrebno šivati.
Ko me je potisnil v kot, je bil star 4 mesece. Potem sva delala na tem, da sem jaz "vodja krdela" (mora počakati pred mojo sobo in vstopi lahko šele, ko mu dovolim). Moram pa odpraviti še to, da lahko pride k meni na posteljo, ker mu verjetno da to občutek nadrejenosti. V zadnjem času so se najini odnosi izboljšali, govorila sem o začetnih težavah.
Sicer pa... Logično je, da renči, ker mene preveč skrbi za njega, kar mu pa ne paše. Poleg tega pa predstavljajte si, da bi kastrirale svoje moške. Bi tudi zamerili... Lan rabi samo čas, ker zdaj ga boli in srbi. Takrat pa ni noben ravno dobre volje, a ne?

Hmm... Glede tega, kako se ga želim znebiti: Prejšnjega psa sem izgubila starega 8 let, ker je ob gonitvi pobegno in se ni več vrnil. Misliš, da sem ga dala kastrirati zato, ker se ga želim znebiti? Misliš, da mi je kot študentki lahko dati 100 evrov za kastriranje, zato da bi se ga potem znebila? Daj no... Želela sem pomoč in želela sem dati na znanje vsem tistim, ki razmišljajo o kastriranju, kakšne posledice ima lahko. Napadati me pa res ni treba.
Sploh pa a misliš, da bi si želela še enega psa, če bi videla, da še za enega nimam dovolj časa? Ob študiju je to moj prosti čas. Že od otroštva sem nora na pse in misliš, da bi se potem želela znebiti tistega, kar imam najraje?
Huda obtožba...

[tjas]

Moj post definitivno ni bil mišljen kot atentat nate, vendar če malo spremljaš še ostale forume bereš take in drugačne izgovore oz. probleme in na koncu vsi pse oddajo ali pa jih želijo evtanizirati ker jim prerastejo čez glavo. 

Sploh pa a misliš, da bi si želela še enega psa, če bi videla, da še za enega nimam dovolj časa? Ob študiju je to moj prosti čas. Že od otroštva sem nora na pse in misliš, da bi se potem želela znebiti tistega, kar imam najraje?
Huda obtožba...

Psa imaš že rezarerviranega, če se ne motim, a ne? Upam le da boste vstrajali na šolanju vašega psa in ga privajali na pridobitev novega. Si pomislila, kaj se bo zgodilo če pes ne bo sprejel novega?
In ni bila obtožba, ampak le vprašanje.