Tema: Cesar Milan - resnica ali mit

[TibiQ]

Nisem te prosila da piši o sebi, me sicer ne moti in lepo, da si kljub vsemu temu dosegla toliko, vendar pa a si predstavljaš kako fino bi šele bilo, če bi bila ljubljena in vzgajana brez pretepanja in vsega tega kar si naštela? Da bi te od malega nekdo vzpodbujal pri tem, ne da si vse, kar si se naučila, morala naučiti sama in predvsem brez vzpodbude, oz. so te celo zavirali pri tem. In a si predstavljaš da je namesto tebe nekdo v taki situaciji, ki pa nima niti naravne preddispozicije v želji po učenju, ki v učenju ne najde varnega pristana,..

Jaz pač želim vzgajati tako, da se poskušam konfliktom in stresu čimbolj ogniti in otroku ali psu pač v mejah varnega omogočiti čimveč samoiniciativnega in samostojnega početja. Daleč od tega, da se v praksi vedno držim tega - saj nisem popolna, kot ni nihče drug. Se pa trudim in predvsem verjamem, da v kolikor bi se uspela bolj držat vsega tega, bi bili rezultati še boljši, pa že sedaj sploh niso slabi. In kaj je po tvojem s tem narobe?

nikoli nisem zagovarjala vzgoje prejšnih generacij, kjer je šlo za ukazovanje, fizično in psihično matretiranje itd.

Ja potem sem vse kar si napisala - konkretni primeri iz tvojih metod vzgoje psa in otroka, razumela narobe. Potem je ta cela debata brezpredmetna. Ampak to sem ti že rekla, je zelo očitno, da nisem bila edina, ki je napisano razumela narobe. Sploh že v prvem delu zadnjega zapisa pišeš da vzgojni ukrepi, drastično drugačni od današnjih, niso vredni obsojanja, medtem ko v drugem delu pišeš to kar sem citirala. Meni se ne zdi čudno, da te je težko razumeti.

Za hčerko si sama rekla, da imata konflikte, da se upira, joka in trmari. Nič posebnega in nič hudega, celo nič nenormalnega, pa vendar to pomeni da ni vsak dan nasmejana tako kot pišeš. Spet nič hudega, saj to ni nobeden, samo želim te opozoriti na nedoslednost tvojega pisanja, iz česar potem prihaja do marsikaterega nesporazuma v tej debati.

In mimogrede, samo ljubezen ni dovolj oz. ni nič, če vzgoja zaradi zavijanja v vato, odnašanja riti,... onemogoča razvoj v smereh, o katerih sem pisala.

Si prepričana da res veš kako so bili vzgajani največji veleumi in ali so bili srečni ali ne? Pa o veleumih itak nisem govorila, ker veleumi so tako malo stereotipno povedano geniji in kot taki tudi posebneži.. še bolj stereotipno, saj veš kaj pravijo o razliki med genijem in norcem. Pa ta zapis ni mišljen negativno o največjih veleumih, pove pa veliko drugih stvari. Mogoče sem res malo zavedla s tistim, da je zemlja okrogla, pa tudi nisem mislila tistih, ki so šli preko meja zaradi uporništva, ampak prej sem govorila o sicer čisto povprečnih ljudeh, ki so bili dovolj samozavestni, samoiniciativni,..... da so se dvignili nad ostale, ki ali zaradi strahu ali zaradi nesposobnosti razmišljanja, tega niso bili sposobni in so ob tem ostali srečni.

[tina-briard]

Imamo enega veleuma v družini in vem kako je bil vzgajan... Sposobnost in predvsem želja ter načina življenja širitve umskega obzorja in samo umsko delo je po raziskavah potrjeno, da se pojavlja predvsem v družinah, kjer so starši visoko šolani-to pomeni da je sam način vzgoje naravnan na način, da se otroka motovira za lastno ambicioznost..
če bi bila drugače vzgajana, danes ne bi bila takšna kot sem in določenih stvari v živeljnju ne bi tako cenila kot jih...in življenje me je naučilo, da lahko prebrodim tudi najhujše, samo da se ne predam. Če sem morala plačati za srečno življenje, ki ga imam sedaj-je bilo vredno. 
Ne vem sploh kako si drzneš sklepat, da je iz mojega napisanega-vzgoja psa ali otroka-to psihično in fizično matretiranje!!! malo si razpucaj pojme v glavi kaj je dejansko psihično in fizično matertiranje in ne sklepaj, da če nekdo ne zavzema tvojega stališča vzgoje je vse ostalo pripisano psihičnemu in fizičnemu matretiranju...
glede sreče mojega otroka-to pomeni, da če se ti kdaj jočeš, jeziš da to pomeni da nisi srečna? Da si nesrečna? 
Zavijanje v vato in takšne..draga moja..zame si iz vidika psihologije laik, brez zamere. ti lahko izraziš svoje mnenje o tem-kako boš ti nekoč vzgajala svoje otroke in to je vse. Kaj pomeni zaviranje otrokovega razvoja, pa si raje malo preberi, potem pa usvtarjaj zaključke. Pravo razmišljanje je pogojeno z osnovami ki jih imamo v glavi, znanje ki smo ga dosegli in ne vzgoja, ki nam je dana. Sklepanje, da je prepoved kajenja izraz nekega posamezniak, ki se je upal dvogniti nad ljudi in nad dosedanje razmišljanje je zgolj eden izmed dokazov, da ima tvoje znanje luknje-precejšne luknje, orintiraš se zgolj na podlagi prebranega v medijih in chatov med laiki. Prepoved kajenja ni nikakršen uspeh, ampak je zgolj eden izmed korakov k vedno bolj permisivni  Sklepanje, da moja hčerka ni srečna ker imava včasih konflikte-to pomeni recimo da nobeno razmerje med moškim in žensko ne more biti uspešno in srečno zaradi konflikotov? Razen če živiš v kakšni lepi pravljici, kjer rastejo rožice in ti in tvoj otrok živita srečno skupnih 18 let brez enega izpada jeze, brez težav, otrok blesti na vseh področjih, ki se jih loteva, ima napumpano samozavest, ker mu mamica vztrajno govri ti to zmoreš, ti vse zmoreš...in ja, dragi moj otroček, ni nobenih mej, vse je pisano in cvetoče in BUM-otrok se zbudi v realnost, kjer ni mamice, da bi mu radirala meje...ja super, resnično. In ker ima mamica seveda čisto napačno predstavo kaj pomeni znati razmišljati (če bi znala, potem ne bi v celoti sprejemala sodobno vzgojno tradicijo), kaj sploh pomenijo meje-ker je za mamico psihično in fizično matretiranje že to, da ne pusti otroka samega čez glavno cesto in ja, ga celo zavija v vato, ker naivna mamica misli-ah sej če ga bo pa avto zadel, se bo pa nekaj iz tega naučil-vsaka šola je za nekaj dobra-ker najverjetneje še nisi videla, kako je, ko avto povozi otroka, ampak dajmo mu seveda svet brez meja pa še kakšno šibico za povrh, da si bo ogenjčka prižgal pri enemu letu, ko je že motorika otroka tako razvita, da lahko uporablja že celo celoten pribor-šibico prižgat bo najverjetneje najmanjši problem-ampak sej, če se bo opekel, pa je tudi dobro za nekaj...in potem takšna mamica pri vsem tem sklepa, da če dela kdo drugače zavija otroka v vato.  Mi drugi starši, ki pa spdbujamo otrokov razvoj na drugačne načine, pa najverjetneje po tvojem pisanju vzgajamo omejence, ki ne bodo znali razmišljat, se "dvigniti nad ljudi", po vrhu bodo pa še pristali na kakšnem psihiatričnem odelku, zaradi družinskega nasilja vseh oblik in podobne farse, ki jih poslušam...ampak poglej, bo pa zaradi vseh tistih, ki razmišljajo drugače kot ti, tvoj otrok naravnost blestel...sploh se ne bo rabil nikamor dvigovat, saj bo že v samem štartu na pedistalu, pa seveda brez vatke.. Šel bo čez življenje kot puter in bo najsrečnejši človek pod soncem. Mamica pa mu bo ob večernih urah razlagala, kako bo lahko enkrat odkril da je pa zemlja v bistvu štiroglata in da bi bilo najbolje prepovedat debelim ljudem kupovati hrano, ker zažirajo zdravstveno zavarovalnico..in svojo moč, za vsa odkritja in inovativnost in superiornost bo črpal zgolj iz maminega vzgojnega programa. in mamin vzgojni program seveda temelji na tem, da celoten svoj prijem do otroka postavi tako, da otrok ne doživi niti enega "negativnega" čustva-da ne občuti jeze, žalosti, razočaranja..ampak zgolj in samo srečo in veselje. In takšna mamica misli, da dela otroku uslugo-ker si reče, svet je že tako grd in krut, zakaj bi moj otrok doživljal negativna čustva v svoji družini ampak se ta ista mamica ne zaveda, da bo takšen otrok v svojem življenju iskal vedno ugodje in to mu bo prioriteta, negativna čustva bodo pa tabu tema in je bolje da jih njen otročiček nikoli ne spozna in se z njimi nikoli ne spopada.mamica tudi naivno misli, da bo bo otrok vedno se znal samozavetsno spopadat z negativnimi čustvi v življenju, ker se bo našla vrsta ljudi, ki ne bodo delovali na takšen način kot mamica, ki mu bodo ukazovali, si ga podrejali..otrok pa bo seveda tako iznajdljiv, da bo znal rešit popolnoma vsako situacijo...in nikoli ne bo slišal besede ne, ker bo seveda nepotrebna...in cel svet se bo vrtel naprej, pa naj bo okrogel ali štiroglat, glavno je, da bo on tisti, ki ga bo odkril.
In še za info-meje o katerih pišeš niso meje, ki onemogočajo otrokov razvoj-največ mej ki jih imamo so v glavi in si jih postavljamo sami. Da nekdo pade pod new age sodobnega vzgojnega tretmaja je eden izmed dokazov popularizacije družbe in s tem ukinjanja individualnega razmišljanja vsakega posameznika. Če pa bi si razširila podorčje otroške psihologije, bi pa mogoče spregledala, da imajo tvoji prijemi pomankljivosti, ki se kažejo kasneje v življenju otroka in da je njegova podboba velikokrat izkrivljena...moja naloga pa ni, nekomu po forumu predavat otroško psihologijo, pa še v bistvu moram resnično predlagat ukinitev določenih šolskih programov, ker vidim, da so najboljši psihologi tu na forumu.
Tukaj ti pripenjam izsek iz knjige avotrice, ki je bila 40 let specialna pedagoginja v vrtcih:
Običajno starši prepozno spoznajo, da je bila za vse težave v preteklosti in za tiste, ki jih še čakajo, kriva vzgoja, najpogosteje pa tega nikoli ne spoznajo in so za vse krivi drugi ali otrok sam, ker je pač tak. Če ima težave v šoli, se starši redkokdaj vprašajo, kaj delajo narobe. Najpogosteje za težave, ki jih ima, krivijo učitelje. Vzgoja, kjer ni usmeritev, ni postavljenih meja, ni vodenja, je tista, ki ga pripelje do neposlušnosti, razvajenosti, kjer otrok staršem in učiteljem postavlja zahteve. Ker nima primernega odnosa do svojcev, sošolcev in drugih ljudi ter predmetov, ga starši in okolica kritizirajo. Tako si o sebi ustvari slabo mnenje, ustvari si slabo samopodobo, poleg tega je tudi razvajen. Potem pa se starši pritožujejo: »Vse sem mu dal, pa mi takole vrača.« Ampak ta otrok ni bil seznanjen z nečim zelo pomembnim. Starši mu niso pokazali, kaj je prav in kaj narobe v njegovem početju; niso mu postavili meje.
Pa lep pozdrav.

[TibiQ]

Kje sem pa pisala da ti svojo hči fizično ali psihično maltretiraš? Očitno ne bova prišli skupaj, poleg vsega s takim tonom govori s komer želiš, jaz se na to poskušam ne odzivat, zato na ostalo nima smisla odgovarjat.

[tina-briard]

Citiraj

nikoli nisem zagovarjala vzgoje prejšnih generacij, kjer je šlo za ukazovanje, fizično in psihično matretiranje itd.


Ja potem sem vse kar si napisala - konkretni primeri iz tvojih metod vzgoje psa in otroka, razumela narobe. Potem je ta cela debata brezpredmetna. Ampak to sem ti že rekla, je zelo očitno, da nisem bila edina, ki je napisano razumela narobe. Sploh že v prvem delu zadnjega zapisa pišeš da vzgojni ukrepi, drastično drugačni od današnjih, niso vredni obsojanja, medtem ko v drugem delu pišeš to kar sem citirala. Meni se ne zdi čudno, da te je težko razumeti.

 

[Lanabela]

Kar se psihologije tiče niti laik nisem, ker dejansko pojma nimam in me take in drugačne teorije niti ne zanimajo.  Itak se vzgoja po knjigah in takih ali drugačnih teorijah nikoli ni obnesla, se je pa vedno obnesla vzgoja z občutkom. Pri otrocih in pri psih enako. Nikjer nisem napisala, da je tvoj način vzgoje napačen, kaj šele da je tvoja hčerka nesrečna ali maltretirana. Napisala sem, da so možni različni pristopi in da se meni osebno ta, pri katerem se trmi izogibam na ta način, da se izogibam prepovedim in raje naučim pravilno, varno vedenje oziroma uporabo predmetov. Koliko ima to zveze s sodobnimi ali zastarelimi teorijami pojma nimam, ker jih ne poznam. Absolutno pa nima popolnoma nobene zveze z njuejđom.
Pri mulcu smo razvijali tisto, za kar je pokazal zanimanje takrat ko ga je pokazal. Nekatere stvari je osvojil že zelo zgodaj (samostojnost na cesti recimo, pa razupite šibice, pa izdelovanje takih in drugačnih električnih igračk....in  kasneje ogled filmov in poslušanje/branje knjig daleč od njegovi starosti primernih), je pa bil med redkimi, ki so se naučili brati in pisati šele v šoli, angleščino se je začel učiti v 5 razredu, ni hodil na nobene tečaje in krožke razen tistih par, ki si jih je sam resnično želel.

In v primeru pasjega mladička: tudi tu najprej razvijam tisto, za kar pokaže največji interes (običajno je to iskanje skritih igračk ali ljudi, pri nekaterih tudi prinašanje predmetov tudi iz vode, premagovanje naravnih in drugih ovir, vodenje na daljavo - to so stvari, ki se običajno začnejo učiti šele odrasle pse po mali šoli in osnovnem tečaju), pri čemer se razvije dober odnos in želja po sodelovanju (ki pri mojih pasmah ni dana sama od sebe). Stvari, ki so za psa nezanimive in dolgočasne (predvsem vaje v mirovanju - sedi lezi, stoj in vodljivost na povodcu pa kasneje in še to na začetku vedno pomešano z zanimivimi vajami in trikci) Na ta način dobim psa, ki dela z veseljem in se trudi, da bi nalogo opravil čim bolje. Nobene potrebe po prisili.

[tina-briard]

Lanabela, ne vem ke sem napisala ali ne napisala, da si ali nisi ti laik. Tudi nikjer nisem napisala, da si ti sklepala, da jaz svojega otroka psihično in fizično matretiram-to ni letelo nate. 
Se pa popolnoma strinjam in kar že hočeš ves čas povedat-vsak otrok je individum-pri nekaterih bo super upsevalo -pospravi igrače-prav jih ne boš, jih bom jaz ampak si jih boš moral sam zaslužiti nazaj-pri drugih pa ta način en bo uspeval-željenega ne bomo dosegli. Tudi z vsakim odraslim človekom ne moremo rokovati na isti način, nekateri so impolzivni, drugi eksplozivni, tretji apaični, četrti spet drugačni.
in isto velja pri psih-pri mojemu prejšnemu psu se morala uporabljati drugačne tehnike vzgoje, kot jih uporabljam zdaj-pes z polno glavo samozavesti in na drugi strani nezaupljiv in prestrašen pes. Ne bo isti način dela zalegel pri obeh ali vsaj ne v takšni meri. Lahko uporabljamo isti princip dela, ampak so določene komponente šolanja lahko različne-pri enem bomo bolj gradili na njegovi samozavesti, pri drugemu pa bomo njegovo samozavest preusmerili v bolj produktivne namene..pri psu ki kaže znake agresije bomo morali nastopiti bolj strogo in odločno, pri psu, ki je prestrašen pa bomo odločni prav tako, ampak bo naš pristop do psa manj strog in bolj bodrilen.
Glede načinov vzgoje, predvsem otroka, pa se pri vsaki vzgoji, tudi pri moji, se bo čez nekaj let pokazalo kje sem ga lomila. Permisivna vzgoja v strogem pomenu besede je bila prakticirana pri različnih otrocih, različnih starostnih skupin in se je v določenih primerih kazala za neprimerno-predvsem v primeru vodljivosti manjših otrok in pretirane samozavesti, zaradi katere je otrok kasneje v življenju preživljal hude krize, ker so bile reakcije v šoli, na krožkih ipd. od učiteljev in vzgojiteljev enostranske-otrok se ni bil pripravljen določenih pravil igre držati-in reakcija pedagoškekga osebja je ponavadi-ne znaš se obnašat, kako se pa obnašaš, tak si kot mali otrok ipd. in seveda potem otrok ponotranji, prevzema nase kritike in se zgodi ali da postane še bolj odklonilen ali pa se zapre vase...ampak da ne bo pomote-napaka pri vzgoji se je začela doma.
In brez zamere-največje napake se pa dogajajo, ko starši rečejo, da vzgajajo svoje otroke po občutku-lahko je fino fajn, lahko pa ni in delajo napake kjer jih niti ne opazijo, ali pa se izkažejo kasneje, ko jih je težje odpravljat.
Psihologija pa niso samo knjige, popisane z različnimi vzgojnimi metodami, ki bi bazirale zgolj na teoriji-to sploh ni res! Psihlogija se je dolga leta razvijala pod okriljem filozofije in tam je ostala v glavnem teorija, res, ampak psihologija se je osamosvojila in svoje raziskave podkrepi tako z izsledki iz medicine kot z lastnimi raziskavami. ker če biostajala teorija, ne bi morala postati znanstvena disciplina, ampak bi obstajala zgolj kot veda (kakor je filozofija).
Ni pa nobene vzgojne metode, ki bi bila v vseh pogledih uspešna, niti naša lastna niti tista napisana v knjigah.

[TibiQ]

Citiraj

nikoli nisem zagovarjala vzgoje prejšnih generacij, kjer je šlo za ukazovanje, fizično in psihično matretiranje itd.

Ja potem sem vse kar si napisala - konkretni primeri iz tvojih metod vzgoje psa in otroka, razumela narobe. Potem je ta cela debata brezpredmetna. Ampak to sem ti že rekla, je zelo očitno, da nisem bila edina, ki je napisano razumela narobe. Sploh že v prvem delu zadnjega zapisa pišeš da vzgojni ukrepi, drastično drugačni od današnjih, niso vredni obsojanja, medtem ko v drugem delu pišeš to kar sem citirala. Meni se ne zdi čudno, da te je težko razumeti.

 

Ja govorila sem samo o drugačnih vzgojnih ukrepih - najmanj o ukazovanju - kje si ti potegnila ven fizično in psihično maltretiranje pa ne bi vedela. Prosim če mi ne polagaš pod prste besed, ki jih nisem napisala.

Kar se pa tiče ukazovanja sem ga pa potegnila iz tvojih izjav o prepovedih in ravnanju v konkretnem primeru

gre za 5min v sobo za ohlajanje ali sedet na stopnice.

To ji je moral nekdo ukazati, ali je šla kar sama od sebe?

Potem se pogovorimo, da jo vprašamo, če ve zakaj je morala iti sedet na time out, ji razložimo, da je potrebno igrače pospravit..no in potem se par krogov tako vrtimo, ker v drugo in v tretje seveda ne dosežemo željenega. Jaz vztrajam tudi 3 ure če je treba. Dogaja se, da zbeži v svojo sobo, se noter zapre, noče ven, potem pridem končno do nje, se mi vrže na tla, jaz pa jo zagrabim za roko in jo peljem do igrač, ki so še vedno nepospravljene seveda

Sicer sem pa že napisala da nima smisla, ker očitno ne pridemo skupaj, ker se ne razumemo, jaz pa 100x pojasnjevat eno in isto nimam namena, če se sogovornik ne potrudi toliko, da bi pojasnila skušal razumet ali da bi se na lep način potrudil mi razložit kako je mislil on in mi namesto tega rajši podtika neka mnenja ki niso moja.

[tina-briard]

Še nekrat in zadnjič- napisala si komentar pod mojim stavkom-UKAZOVANJE, PSIHIČNO IN FIZIČNO MATRETIRANJE. Če ne znaš sama brat kakšne citate kopiraš inpotem pod te pišeš, da si me pa že narobe razumela, če jaz tega ne zagovarjam ampak iz mojih vzgonjih primeov potegneš ven, da sem napisala tako, da je bilo razumeljno drugače.
Kot drugo, nisem nikjer napisala, da otroku UKAŽEM da gre v sobo na ohlajanje. Če ji rečem, prosim da greš v sobo se pomirit, prosim če pospraviš svoje igrače potem to ni ukaz, ampak prošnja. Če se p ne odziva na prošnjo jo bom pa za roko peljala do sobe, ali jo bom peljala do igrač, ki jih mora pospravit. Če bi odnehala, bi pomenilo otorku dobila sem trnutno bitko-cilj otroka je v tistem trenutku zgolj NE POSPRAVITI IGRAČ-in se ne ukvarja s tem kako jih bo dobil nazaj, če jih bo ipd. Otrok sam pripelje od preproste prošnj v vojskovanje, do tega ne pripeje starš! In "bitke" pri meni ne bo dobila. Otrok si po povzel-igrač sicer nimam več, ampak sem kljub vsemu dosegel svoje-pospravil jih je mama. Če bi otroka skrbelo, da bo igrače izgubil, potem bi jih taoj pospravil-če pa mu je to v trenutni situaicji sekundarnega pomena, jih seveda ne bo pospravil, ker mu je zgolj namen doseči to kar si v tistem trenutku zada.
Moje razlaganje je šlo preko vseh mej...v življenju nisem doživela, da bi morala nekomu razlagati eno in isto stvar milijonkrat...brez zamere, bereš in razmišljaš kot fjakarski konj-vidi nekaj napisanega iz stavka-mora iti v sobo na ohlajanje-takoj dela zaključek-aha, to ji je ukazala...to je dokaz, da sama postavljaš svoje zaključke..
Svojega otroka vzgajam na način prosim-hvala. še ko sem jezna ji rečem-prosim ne meči hrane po tleh in ne-ne meči hrane po tleh. ker od nje pričakujem, da se bo tudi sama tako obnašala-da ne bo rekla prinesi mi sok, ampak prosim prinesi mi sok, da bo znala rečt prosim pusti me pri miru in ne pusi me pri miru...zahteva se lahko postavlja v obliki želje in pričakovanja ali v obliki ukazovanja. 

[Lanabela]

Permisivna vzgoja je zanič - slabšega skoraj ne najdeš (pri otrocih in pri psih). Tudi s tem, da pretirano dviganje samopodobe v smislu da prehvališ čisto vse, kar mulc naredi brez kritike škodi se seveda strinjam. . Je pa to nekaj povsem drugega, kot če otroku (psu) dovoliš več svobode,  samostojnosti.., kot je to po mnenju drugih za njegovo starost primerno, pod pogojem,  da UPOŠTEVA PRAVILA. Če pravil ne upošteva, pridobljene pravice izgubi. Če mu omogočiš, da se sam odloči kako bo ravnal, s tem da ve, da bo moral za svoje odločitve nositi tudi posledice (kar je mogoče že pri majhnem otroku in v določenem omejenem obsegu celo pri psu)

Imam to prednost, da učinke svojega načina dela že lahko ocenim, tako pri mulcu, ki je odrasel, kot pri parih generacijah psov (ki kjub temu, da so do nedavnega veljali za vprežno živino, ki je ni mogoče nič naučiti - mnenje predavatelja na tečaju za inštruktorje - delajo vse od običajne poslušnosti, agilitija, so reševalni psi in so lahko varno spuščeni.)

PS: Če rečeš: pospravi sobo (če ne greš sedet na štenge dokler se ne premisliš)  je to ukaz. Če rečeš prosim pospravi sobo, je to še vedno ukaz, ker so posledice neuboganja enake.

[TibiQ]

Tina-briard jaz samo citiram kar ti pišeš, nisem pa odgovorna za to kar ti napišeš, niti za to kakšne zaključke ti sama potegneš ven iz citatov. Sicer pa tvoj način komuniciranja tule dovolj pove. 

Kaj je pa tvoja definicija ukaza?

[Lanabela]

Zgleda da gre za kratek stik v komunikaciji - pod enimi in istimi pojmi si predstavljamo različne stvari.

[jst]

Z temle bom zaključila debato in se v te stvari ne bom več spuščala...dejstvo je, da sem se skozi 7 let študija naučila gledati na stvari izven okvirjev in da vsa vzgoja, ki sem je bila deležna jaz, mi razmišljanja "outside the box" ni ustvarila, ustvarila sem si jo sama skozi proces učenja in branja..
Psihologija ni veda, kjer bi se "vzgojo vleklo za rep in skušalo k sebi potegniti glavo", ne obeša se na vsak new age pristop vzgajanja, ker potem takšna ne bi bila kredibilna veda. Včasih so veljali vzgojni ukrepi drastično drugačni od današnjih..pa zaradi tega še niso vredni recimo obsojanja. Čez trideset let se bodo zdeli današnji liberalni prijemi nesmisleni in bo v veljavo stopilo spet nekaj drugega-ne boljšega ali slabšega, ampak nekaj drugačnega.
In da ti napišem še nekaj o sebi, zato, da ti dokažem, da tvoji zaključki niso pravilni-mamo sem zgubila kot dojenček, oče me je pretepal mojih prvih osem let, me zatiral na vse možne načine..nato sem odšla k drugi družini, kjer sem ves čas poslušala da nisem toliko pametna, da bi šla na fakulteto, da sem čudna, da ne bom nikoli uspela itd. pri osemnajstih letih sem šla na svoje, končala študij sociologije in filozofije, naredila magisterij psihlogije, sedaj imam svojo družino, svoj dom in sem nadvse srečna. In zdaj-da me ne boš razumela narobe-največji veleumi našega in prejšnega stoletja so šli v življenju čez velike muke, bili so "posebneži" z močno željo po raziskovanju in odkrivanju novega...ni jih doma čakala odprta vzgoja, svoboda z mejami nekje na horizontu itd. Niso pa bili srečni, to je res...nikoli nisem zagovarjala vzgoje prejšnih generacij, kjer je šlo za ukazovanje, fizično in psihično matretiranje itd. lahko ti pa jaz povem kako se otrok počuti ko se mu vse to dogaja-pa ne zato ker je to moja strokovna usposoblejnost..ni bila moja nesreča v tem, da bi mi starš rekel ne smeš tega i onega..moja nesreča je bila zgolj v tem, ker se nisem počutila ljubleno, v nobenem oziru. In od vsega je najbolj pomembna ljubzen do bitja, ki ga imaš, pa če je to otrok ali pes, vse drugo je sekundarnega pomena. Ljubljeni otroci bodo vedno srečni in samozavetsni, ker vedo,da ne bodo ostali sami, da imajo neko varnost ne glede na to, kje bodo živeli in kako bodo živeli...če pa tega nimaš, če nimaš da te nekdo bodri, da te nekdo usmerja, takrat ko skreneš iz poti, takrat pa pride osamljenost, nezaupanje vase in strah. In takrat delujemo potem "napačno", takrat ne znamo sprejemati dobrih določitev.
In moja želja po učenju nima nobene veze s tem kako sem bila vzgajana...ampak sem enostavno rečeno vedoželjna...in to zato, ker se skozi to najdem in ker je bilo to "moj varni pristan" od kar pomnim da obstajam.
In moj največji dosežek je, da vidim svojo hčerkico vsak dan nasmejano, srečno in ljubljeno...to je moj največji uspeh. 

Pa daj se no nehaj važiti s svojo diplomo. Saj imamo drugi tudi diplome. Ampak znamo ob tem uporabljati tudi pravopis!
In pa ... a tega te pa na FF niso naučili, da obstaja v vsaki družboslovni vedi več teorij in več pristopov?

[jst]

V glavnem, težko je razpravljati z nekom, ki misli, da je njegovo mnenje edino pravilno.
Če grem na drugo polje (po tvojem zgledu): tudi Friedman je bil prepričan v svoj prav, pa poglejmo, kam je to pripeljalo Latinsko Ameriko. Ali Evropo.
Pa ga imajo nekateri še vedno za idola.

[tina-briard]

ti imaš mogoče dipolomo, js sem pa na poti do doktorata... Nisem mahala z diplomo, ampak sem predstavila na svojem primeru, da njeno prepričanje vedno ne drži-slaba vzgoja-neuspešno in nesrečno življenje. 
Pa nikjer nisem napisala, da ne obstaja en pristop in ena teorija-če bi znača brat bi to tudi prebrala. Ravno napsrotno, napisala sem, da nobena teorija ni v celoti pravilna, in enako velja za prakso. In tudi nikjer nisem napisala, da je samo moje mnenje pravilno, ampak da ne morem z nekom debatirat, ki ne pušča možnosti, da ima lahko njegov način vzgoje posledice kasneje...tako da ti priporočam, da si najprej vse preberi, potem pa piši komentarje. 
Pa zmanjšaj svoj ton govora, ker nisem vodila s tabo nobene debate...

[tina-briard]

V bistvu bom rekla tako. Pozabite vso moje pisanje, navajanje podatkov, argumentov, resnično vsega. Ljudje imamo vso pravico, da si izberemo svoj način razmišljanja in svoj način delovanja. Če ima nekdo menje, ki si ga pridobi na karšnikoli podlagi je to spet njegova izbira. Če sem koga užalila, se opravičujem, če sem koga prepričevala v kaj napačnega, se tudi opravičujem. Če si nekdo misli, da si človek, ki je dobesedno posvetil svoj čas družboslovju, raziskovanju družbe in človeka, ne zasluži odobravanja, potem tudi prav. To ne bom vzela za slabo, amapk zgolj kot prosto izbiro vsakega posameznika. Pri vsem našem debatiranju sem se sama tudi nekaj naučila, kar je tudi ok.
Jst, tebi lahko rečem pa samo nekaj. Žal mi je, da danes obstajajo fakultete, da čez svoje filtre spuščajo tako arogantne in nesramne ljudi kot si ti. Da pri vsem kar sem napisala, o svojem življenju, ki ga ne privoščim nobenemu posamezniku, nesramno izpostavljaš mojo "samohvalo", je pa zares žalostno. Kar se pa tiče mojega pravopisa, pa sem napisala, da imam težave z tipkovnico, ampak vidim, da če že imam jaz težave z pravopisom, imaš ti z branjem.
Pa lep podzrav vsem. 

[Davor]

ti imaš mogoče dipolomo, js sem pa na poti do doktorata...  

nesramno izpostavljaš mojo "samohvalo", je pa zares žalostno

 

[TibiQ]

ti imaš mogoče dipolomo, js sem pa na poti do doktorata...

Mislim tole z diplomami, magisteriji, doktorati in ne vem čim vse.. poznam xy magistrov elektrotehnike, strojništva in podobnega, ki ne znajo v red spravit enega tiskalnika, kjer je treba za odpravo napake samo slediti navodilom ki se izpišejo ob napaki  Govorim o banalnem primeru, naštejem jih pa lahko še mali miljon. Tapametni bodo razumeli kaj sem želela povedat, ostalim se ni treba truditi z odgovorom  in ne, to ne pomeni da ne cenim ljudi z izobrazbo, to pomeni da ne cenim ljudi, ki kljub vsej izobrazbi ne znajo seštet 1 in 1, oziroma ne da ne znajo, ampak se ne potrudijo.

In punca, za nekoga z magisterijem iz psihologije resnično ne obvladaš komunikacije z ljudmi.

Nisem mahala z diplomo, ampak sem predstavila na svojem primeru, da njeno prepričanje vedno ne drži-slaba vzgoja-neuspešno in nesrečno življenje. 

Bodi iskrena, nisi samo predstavljala svojega primera. A naj ti citiram, spet?

Pa nikjer nisem napisala, da ne obstaja en pristop in ena teorija-če bi znača brat bi to tudi prebrala. Ravno napsrotno, napisala sem, da nobena teorija ni v celoti pravilna, in enako velja za prakso.

Jaz bi rekla da marsikatera teorija kar je pravilna, lahko tudi v celoti, problem je, da se je teorij v praksi zelo težko držat, ker v praksi je cel kup enih faktorjev, ki vplivajo in človek pač ne more imeti pod kontrolo čisto vseh. Ampak to sem pa že sama povedala. Če tako teorijo prestaviš v neko laboratorijsko, kontrolirano okolje, pa dejansko lahko dosežeš ujemanje s prakso.

In tudi nikjer nisem napisala, da je samo moje mnenje pravilno, ampak da ne morem z nekom debatirat, ki ne pušča možnosti, da ima lahko njegov način vzgoje posledice kasneje...

Tako kot ti ne dopuščaš, da ima tvoj način vzgoje veliko težje posledice?

Mimogrede.. meni je zelo zanimivo, kako hkrati izpostavljaš da imajo določene metode ne vem kakšno težo v znanstvenih raziskavah in stoletjih uporabe, po drugi strani pa v isti sapi si proti tem metodam, hkrati pozabljaš, da imajo tudi nekatere nove metode podlago v znanstvenih raziskavah, potem daješ težo metodam izpred 50 let - ravno na podlagi dolge "uspešne" uporabe, hkrati zavračaš metode iz srednjega veka (o glej, pa te so ja starejše in so tudi imele podlago v kao "znanstvenih raziskavah").. ampak ne dopuščaš pa možnosti da bi nove metode lahko bile uspešne. A moram citirat, ali si boš sama poiskala kje si vse to natipkala?

Se strinjam z napisanim v drugem sporočilu, da ima vsak pravico do svojega mnenja in delovanja, dokler s tem ne krši pravic drugih živih bitij, pa dodajam, da tule debatiramo, se skušamo učiti iz mnenj in primerov drugih. Eni se - jaz sem se kar veliko naučila.. eni ste pač tukaj da gonite svoje in mislite da vse veste in se vam več ni potrebno naučiti nič.

[Lanabela]

Meni se pa to, da nekdo iz zelo slabih razmer uspe kljub vsemu diplomirati, si ustvariti zadovoljno družino....zdi vsega občudovanja vredno. Namreč...večina jih ne zmore drugega kot ponavljati vzorce iz otroštva v nedogled.
S tem, da se ne strinjamo ni popolnoma nič narobe.
Se je pa tudi v tem primeru pokazalo enako temeljno nerazumevanje kot pri metodah pozitivne motivacije pri psih: enako se PM enačijo z permisivnostjo in nedoslednostjo. kar je seveda zelo daleč od resnice.
Pa še nekaj: res je, da tisti, ki delajo po občutku lahko kaj zaj....Ampak nekateri guruji, katerih učenje so zelo zavzeto požirali starši (ali pasji lastniki) in pridno upoštevali njihova navodila so uspeli zaj...cele generacije.

[TibiQ]

Lanabela, se strinjam z vsem kar si napisala. Tudi s prvim delom in to, da je tina-briard dosegla toliko, ob situaciji, v kateri je odraščala, sem tudi pohvalila v enem izmed prejšnjih sporočil.

[tina-briard]

TibiQ, potem si mojega "uspeha" ne moreš razlagati kot "kaj ji je uspelo ob takšni situaciji", ker ti poznaš xy ljudi z magisteriji, ki ne znajo osnov. 
Potem to ne more biti "pohvaljeno", ker moramo zgleda vsi priti k tebi na dodatno usposabljanje. (a imaš x factor?  )
Šolanje ni samo nauči se-pridi na izpit-dobiš oceno. Šolanje je še samoiniciativa, vedoželjnost in interes za delo, ki ga delaš. Da je nekdo dober strojnik, ga pa sorry ne moreš ocenjevati po tem ali zna popravit tiskalnik ali ne. V družini imamo naravoslovca, ki obvlada svoje delo, ki ga počne in je eden najboljših znanstvenikov na svetu, ne zna pa popravit ene razmajane omare-a ga to dela za nesposobnega? Po tej teoriji je njegov uspeh za v koš?
In oprosti, ocenjevanje mojega pogovora iz tvoje strani-dol mi visi po domače povedano. Ko boš šla sama čez vse šolske mline, boš lahko ocenjevala znanje drugih in pa seveda, svoje znanje. Manj veš, manj boli in nevednost se začne kazati takrat, ko gradiš na svoi vednosti in ne na vztrajanju pri svojem prav za vsako ceno. Kot sem pa že napisala, ta debata ni pristala na rodnih tleh in tudi ne bo, zato nima smisla več vodit teme o tem kdo je za kaj usposobljen, kdo zna ali ne zna pisati in podobne.

[Davor]

 z kazanjem na formalno izobrazbo ne ukrepiš svojega argumenta, kvečjemo vsem nam daš vedeti da ga nimaš; ni papir tisti ki formira dobro stališče ampak sama vsebina
In vsi vemo kdo in kje rad maha z svojimi izobrazbami in stroko, ki se na koncu še izkaže za prepis, zato načeloma to ljudi le odbije in ne navduši ali izpostavi strokovno avtoriteto;

kako si pa dosegla svojo izobrazbo pa tule sploh ni bitno, vsak nosi svoj križ v življenju enim je težji drugim lažji, kot psihologinja imaš komunikacijo mizerno, forum gor ali dol

[tina-briard]

..je zapisal Sigmund Freud...
Sem že napisala, dol mi visi. Samo da ne bom imela takšnih pacientov v času svojega delovnika, pa bo vse ok. 

[jst]

..je zapisal Sigmund Freud...
Sem že napisala, dol mi visi. Samo da ne bom imela takšnih pacientov v času svojega delovnika, pa bo vse ok. 

Brez skrbi. Če bo mene kdo vprašal, tebe že ne bom priporočala.
Ja, glede tega, da nekaterih ljudi fakultete ne bi smele spustiti skozi, se pa globoko strinjam s tabo. In tu zaključujem.

[Davor]

Brez skrbi. Če bo mene kdo vprašal, tebe že ne bom priporočala.
Ja, glede tega, da nekaterih ljudi fakultete ne bi smele spustiti skozi, se pa globoko strinjam s tabo. In tu zaključujem.

+1

[andreja]

Ta tema je postala tako žaljiva, da bi jo sama polovico zbrisala in itak nima veze z naslovom 

[cici.bobnar]

Kaj če bi kar celo zbrisala,ker se je pogovor itak uvil v napačno smer in sem očitno sprožila tak hud plaz različnih mnenj da se kar iskre krešejo. To pa ni bil moj namen, spreti polovico foruma in da se it zake teme naredi tema za žaljivke in o vzgajanju otrok in nevem kaj še vse.

[tina-briard]

Andrja, se strinjam za zbirsanje teme...sem sama poskusila razpravo o vzgoji otrok zaključit...pa zgleda hočejo nekateri imeti zadnjo besedo.