Torej sta Nils in Alex približne velikosti in teže.
Alex ima trenutno 49kg, plečno višino pa 72,5cm. To je zelo veliko za briarda. Na drugem forumu smo imeli debato o velikosti briardov. Veliko kdo zagovarja pač dejstvo, da briardi ne smejo biti tako veliki, ker potem niso tako okretni in da se je treba držati standardov.
Ampak to mi je tako nenamestu, ker jaz na Alexa gledam kot na družinskega člana in na briarda, ki je pač večji od dogovorjenih standardov, na katere sama ne dam veliko. Če sem čisto odkrita. Namreč. Picador je bil tudi zelo visok briard, ravno tako Glumi. Pa sta oba dosegala zelo visoke rezultate na razstavah. Picador (Nilsov dedek) je bil svetovni prvak, Glumi pa Evropski. Simoncceli, zelo znan Italijanski rejec (Picador je bil iz njegovega legla), je imel ogromno briardov, ki so zmagovali na svetovnem nivoju. Pa so bili vsi tako veliki. Torej, kaj hočem povedat, da se standardi spreminjajo, in se vedno bodo. Zato zame to niti ni tako pomembno. Alex je zagotovo previsok in posledično pretežek. Ampak moj namen ga ni razstavljat. V prvi vrsti ga šolam, se z njim igram in hodim na potep. Mislim, da tisto kar dela briarda zares briarda je njegov karakter, ne pa plečna višina in kilaža. Videla sem ogromno briardov, različnih velikosti in barv, vendar so si po obnašanju vsi zelo podobni. In to je tisto, zaradi česar imam briarde že celo življenje. Ne zato, da bom hodila po lepotnih razstavah. Nimam nič proti tistim ki razstavljajo, v bistvu sem vesela, da se ljudje s svojimi ljubljenčki ukvarjajo na različne načine. Tudi zelo rada grem na razstave pogledat kužke in se zelo razveselim, da vidim kakšnega briarda. Pred nekaj leti sem spoznala Desire in Mojco v Ljubljani. Ne moreš verjet kako sem bila vesela, ker takrat nisem imela briarda. Vsi drugi psi mi niso bili več interesantni, ko sem zagledala Desire. Je zelo lepa briarka, ampak tisto kar jo dela posebno je njena igrivost in tiste iskrice v njenih pasjih učkah. Briardi so res velika srca zavita v dlako.
Če bi hotela briarda za razstave bi kupila briarda, ki ima dobre predisozicije za razstavljanje (od velikosti, do slednikov itd.). Ampak to res ni moj interes. Tudi sedaj, ko se dogovarjam za nakup mladiča, mi je rejka povedala, da so vsi za razstavljanje, razen ena punčka, ki nima dobrih slednikov. In seveda se potem zgodi, da se najdejo lastniki za mladiče ki so ok za razstavljat, ta punčka pa žal nima takšne sreče. Zato sem se odločila, da bo ta punčka moja.
Ta gospa je res prijazna in človeška....ker ve, da sem študentka, mi je ponudila mladiča z dobrimi predispozicijami skoraj zastonj. Ampak smo se skupaj odločili doma, da vzamemo to unikatno kosmatinko.
Ne vem če sem ti povedala, da sem jaz Alexa v bistvu posvojila, ko je bil star 5 let. Tisto poletje sem bila že dogovorjena za nakup mladiča, ko me nek dan pokliče prijatelj in mi pove,da ena družina iz Bleda daje stran briarda. Jaz seveda ne bi bila jaz in sem še isti dan šla na Bled po Alexa. vedela sem, da ko ga bom zagledala, bo moj. In tako je seveda šel z mano domov. Imeli smo veliko dela z njim. Nikoli ga niso prej šolali, bil je ekstremno trmast, neposlušen...tako da smo potem intenzivno ga dve leti šolali za A in BBH. Veliko trenerjev je reklo, da bo zelo težko tako starega psa kaj priučit na novo. Ampak nam je uspelo...uspelo nam je v takšni meri, da je na izpitu BBH dosegel največ točk.
In ne boš verjela še to, ko sem imela Alexa že kakšne pol leta, sem dobila od lastnice njegov rodovnik. Prej ga ni našla, zato sem ga dobila bolj pozno. Ko sem pogledala in videla, da je od Irine vnuk...ti ne znam povedat kako srečna sem bila. Ker z Irino sva imele en poseben odnos. Ljudje so mi govorili, da ne morejo verjeti, kako sva navezane ena na drugo. Lahko sva se sprehajali po centru Ljubljane, ona se me je skoz dotikala. Nikamor ni hotela brez mene, niti na WC. Če jo je hotel kdo drug peljat ven, se je vlegla na hrbet pred vhodnimi vrati, dala vse štiri od sebe in trmsto kazala, da ona nikamor ne gre. Bila je res nekaj posebnega in že samo zaradi tega sem zelo vesela, da sem dobila Alexa.
Po mladička gremo najverjetneje v februarju. Videla sem forografije od staršev....ko bi videla kakšen je samec. Kot tvoj Nils...
Bom poskušala pripeti kakšno njegovo fotografijo na forum....
Imej se lepo, and a lot of kisses for Nils...