Ja, takole je s tole irsko trmo. Je najboljši izgovor za to, da naša šema irska nič ne zna. Je pač trmast, se ga sploh nič ne da naučiti. Beži? Seveda, to jim je v naravi. Tudi sama sem verjela tem bučkam in sem dala šolo skozi z eno tako zgago, pa sem si prisegla, da mene noben seter več ne bo vozil naokrog, ampak bom jaz njega. Trma mi ni predstavljala več izgovora, ampak izziv. Ko mi seter zatrmari, se najprej vprašam, kaj sem naredila do sedaj in kako ga še lahko prepričam, da bo ubogal. Na enoličen način seter ne bo nikoli ubogal. Prej ali slej nam bo pokazal sredinčka in šel po svoje. Zato je treba iskati vedno nove načine, nove poti in nove trike, da rdeče spake prepričamo, da delajo tisto, kar mi od njih želimo. Možnosti je ogromno in še več. Nikoli pa obupat in se vdat.
Martina je lepo povedala, da se s setrom da delati vse, ampak res čisto vse, kar se da delati z ostalimi. V agilityju morda res ne bojo svetovni prvaki, a naj to ne bo ovira za to, da se ne bi še naprej imeli z njim na treningih lepo in da tudi on ne bi v ovirah užival tako kot ostali kosmatinci.
Uživajte še naprej, Neža