MOJE ŽIVLJENJE Z IRSKIMI SETRI
ZAČETKI
Nekega dne po koncu šole sem se vračala z lokalnega nogometnega prvenstva na stadionu Šolsko igrišče, ko na vrtu neke vile na Prulah zagledam eno veliko gomazečo rdečo kepo. Bilo je osem mladičkov pasme irski seter. Na moje veliko presenečenje dolgotrajno prepričevanje prednikov ni bilo potrebno in proti koncu avgusta je prišel k nam Lop. K nam je prišel res zelo na hitro, zato smo se z njim in ob njem učili, kako hraniti psa, kako ga negovati, spoznali smo svet razstav in lovskih preskušenj ter pasjih bolezni in veterinarjev. Lop je bil eleganten, vzvišen in zelo samosvoj kuža. Bil je izjemno velik (imel je morda kak centimeterček manj kot Dark) in pošastno suh, čeprav je pojedel veliko več kot moja naslednja psa. Če ga primerjamo z Darkom, je imel kar 10 kg manj. Pravi kostko torej. Do tretjega leta je bil tudi pravi pobalin; obvladoval je celo Ljubljano. Če je ni mahnil po svoje vsaj za pet minut, ni bil srečen. To me je tako jezilo, da sem se odločila za kastracijo. A je bil veterinar besen in je rekel, da tako lepega psa ne bo kastriral. Tako sem mu dala še eno možnost: obljubila sem mu, da če jo še enkrat kam mahne, grejo jajca preč. In se je kuža umiril. Seveda sem bila pa deležna obtožb, da zganjam psihično nasilje nad psom. Veterinarjevo posredovanje je bilo koristno, saj je Lop kako leto za tem postal očka 10 lepim setrčkom. Od takrat naprej je bil pesjan ves čas z mano, brez vrvice, ubogal me je na misel. Seveda mi je vedno dal vedeti, da ne bo prišel takoj, ampak ko se bo njemu zazdelo. Prišel pa je. Kljub temu je pa nekega dne v marcu končal pod kolesi avta, ki je spregledal rdečo luč.
NADALJEVANJE
Kljub temu, da so starši prisegali, da pri naši hiši ne bo nikoli več psa, je v našo hišo komaj 12 dni kasneje prihlačal Redik, izjemno priden in miroljuben bikec Ferdinand, nekaj let za njim je pa še privreščal naš Dark. Reddick Zagajski, kakor je Radičku Solatki uradno ime, je miren filozofski kuža, ki z vsakim pasjim prijateljem izmenja mnenje o vremenu, pobara ga po zdravju in splošnem počutju, nato se pa odpravi k lastniku. Ta je namreč pospremil svojo žival na sprehod zato, da lahko čohlja Radička. V ta namen ga je narava obdarila s čudovito iznajdbo – z dvema zdravima rokama. Tako je mirno živel šest let, potem je pa njegov mir zmotilo histerično vreščalo Dark. Ta je Redikovo popolno nasprotje. Živahna, dominantna in vesela spaka, ki nas zabava s svojimi norčijami: išče Darka, markira muhe, nori, ko kihne gospod, ki gre slučajno mimo nas, se spotika ob nič, preganja duhove, lovi zajčke …
NADALJEVANJE NADALJEVANJA
Moja triperesna rdeča deteljica me je prepričala, da bodo setri z menoj za vedno.
+1