Sama nimam veliko izkušenj s psi, saj sem prvega posvojila šele letos, lahko pa povem kakšna je moja izkušnja. Strinjam se z izrečenim, da pri mladičih ne moreš dovolj sigurno oceniti karakterja in da je veliko odvisno od lastnika. Iggy je bil rešen skupaj z bratcem in sestrico, stari so bili dva meseca in pol. Vanj sem se zaljubila na prvi pogled, enostavno sem vedela, da je to moj pes. Ampak seveda, psa ne vzameš samo zaradi videza, zato sem jih šla obiskat. Karakterji mladičev si ne bi mogli biti bolj različni:
- sestrica je bila najbolj pogumna, rada je raziskovala, se prišla pobožat, prostora pri hrani pa si ni znala izboriti
- bratec je bil bolj nežne sorte, rad se je stiskal in bi bil skoz po naročju, s sestrico sta bila najbolj povezana
- moj bučman je bil pa en buco
brigal se je bolj zase, ni skakal od veselja v luft, ko so prišli obiskovalci. Lahko bi se reklo, da si se počutil počaščenega, če je prišel do tebe. Najrajši pa je seveda jedel. Ni bil tako zelo povezan z bratcem in sestrico. Zanj mi je bilo rečeno, da bo ziher lene sorte in da se mu ne bo dalo kaj veliko delati.
Ko sem jih gledala, priznam, me je najprej malo zbodla Iggyjeva ignoranca oz. pomanjkanje entuziazma ob čohanju. Enostavno je zgledalo kot da mu je čisto ravno, če smo tam ali ne. Ampak nekaj me je vleklo k njemu, zato sem ga kljub temu vzela. In ni mi žal. Napovedi njegovega karakterja ne bi mogle biti bolj daleč od resnice. Pes je prijazen do ljudi in drugih psov, rad se pocrklja (v naročje ga ravno ne morem dati, ker je prevelik), zelo navezan name, brihten kot strela in šolanje mu je v veselje. Nekaj je rezultat značaja, veliko pa samega šolanja. V malo šolo je šel s 3 meseci, s šestimi pa je začel šolanje za reševalnega psa. Z njim se igram, ga sprehajam, učiva se trikov itd. Od prvega dne, ko sem ga dobila, sem delala na socializaciji. Vodila sem ga na trolo, vlak, igral se je z različnimi psi.... Ni mi škoda denarja zanj (in vloženega je bilo že kar nekaj). Spremenil pa se je tudi karakter Iggyjeve sestrice (za bratca ne morem reči, ker ga še nisem videla). Ni ji do crkljanja, vidi se, da se rajši drži zase. Zaganja se v pse in zraven laja, ni pa napadalna do ljudi. Mene osebno to zaganjanje moti in bi ga odpravila. Iggy jo tolerira, kak drugi pes jo ne bo. Ampak tukaj se vidi vzgoja. Mislim, da je psički prevsem dolgčas, ker ima ogromno energije, ki pa je ne pokuri na pravi način.
Pri fantu doma imamo še 11let starega psa, ki nikoli ni bil šolan, nihče se ni kaj posebej ukvarjal z njim, pa je zelo ljubeč in poslušen.
Torej, nekaj je značaj, veliko je vzgoja.