Zelo redko si invalid psa plača sam. Imamo (ali smo imeli, ne vem koliko se jih je ohranilo) različne sklade in organizacije, ki so sponzorirali šolanje teh psov. Če me spomin ne vara, je kar nekaj teh psov sponzorirala revija Moj pes. Na veliko žalost, se je prav pri tem zgodila tudi goljufija, v katero je bila vpletena tudi ena od ljubljanskih veterinarskih klinik, pri kateri so zbran denar vtaknili v svoj žep, inštruktorica pa je ne samo ostala brez plačila za delo in oskrbo psa, ampak niti ni dobila v celoti povrnjene nakupne cene (uvoženega) psa.
Večinoma se nabavi rodovniške mladiče iz dobre vzreje (trenutno se največ labradorcev za vodnike slepih uvaža iz Hrvaške). Večinoma gredo ti mladiči k prostovoljcem, ki skrbijo za psa do enega leta, jih vzgajajo, socializirajo in naredijo osnovno šolanje po navodilih. Ti prostovoljci za svoje delo sicer ne prejmejo nobenega plačila, je pa treba plačati celotno oskrbo za psa. Pri enem letu gre pes na veterinarski pregled, tudi slikanje kolkov, komovcev, pregled oči, se ga stestira. Šele če uspešno opravi vse to, gre v šolanje. Do te točke se je že nabralo za nekaj tisočakov stroškov, pa kljub pazljivi izbiri mladičev precej psov odpade (in se jih oodda ali pa jih vzamejo prostovoljci, ki so skrbeli za njih)