Evo, sterelizacija je za nami. Odlično jo je prenesla! Prvi dan je bila seveda malo "zadeta", veliko je spala in dremala, imela sem jo pri sebi v dnevni sobi na starem kovtru. Onega plastičnega ovratnika nisem nič dajala gor, ker je bila že čisto zbegana samo tistih par minut, ko so ji ga dali na kliniki, da so mi pokazali, kako ga namestiti in smeti. Nič se ni lizala po rani, vseeno pa sem ji za čez noč namestila gazo na rano in jo pričvrstila z elastično mrežo (sem se kar namatrala, da sem jo celo oblekla v tisto mrežo...).
Prvi dan ni nič jedla, je pa pila vodo, pa enkrat je malo bruhala, odvajala je normalno (ok, skoraj nič blata, saj ga pač ni imela, ker je bila tešča). Zvečer pa je postala nemirna, kot izgubljena je z zelo počasnimi gibi tavala po stanovanju s sklonjeno glavo, ko sem jo poklicala, me je pogledala s tako nesrečnim in žalostnim pogledom, da se mi je trgalo srce... Očitno ji je popustila protibolečinska injekcija in se ji je stvar razbolela.
Na kliniki mi niso dali nič proti bolečinam (da je že dobila in da ne rabi več, so rekli), pa sem se kar odločila in ji dala pol Nalgesina. Težko sem jo prepričala, da je pojedla tisti mali košček poli salame s tabletko... Prijel ji je v 10 minutah, zaspala je kot polh za kakšne pol ure in se zbudila bistveno bolj živahna.
Ponoči je kar mirovala in spala, drugi dan pa je bila že kar ok, malce še počasna, pa veliko bi se cartala, ampak bila je dobre volje in prijaznega pogleda. Zjutraj se ji je odprl tek in je kar nisem mogla nasititi - nisem upala dati večjega obroka naenkrat, ampak sem jo po malem hranila, pa je vedno vse pojedla v hipu. Pa zelo veliko je pila! Po stopnicah sem jo seveda še vedno nosila, pa sprehodi so bili dolgi le 5 minut za lulanje in kakanje, ampak pogostejši kot sicer (na cca 2 uri).
Drugi dan sem ji lepo pospravila in razkužila pesjak in kočo, tudi novo dekico je dobila za v kočo in popoldne sem jo že nastanila v njen domek.
Tretji dan se ni več pustila nositi po stopnicah, sem jo pa držala za ovratnico, da je šla počasi in ni stekla, kot običajno. In včeraj smo se že sprehajali dobro uro po sončku. Nekaj dni jo bom še pazila, da ne bo skakala in prosto tekala, da se ne raztegnejo šivi, sicer pa je spet vsa živahna in naša dobra stara razbojniška psička!
Toliko - malo več sem se razpisala, morda pridejo naše izkušnje prav še komu, ki ga čaka ta poseg, pa je začetnik v vsem skupaj, kot smo mi.