Labradudli in goldendudli so eni izmed redkih uspešnih dizajnerskih križancev, mogoče tudi zato, ker prvotno niso bili narejeni zaradi denarja ampak za delo. Torej so se parjenja lotili s premislekom in z izbranimi starši. Pričakovanj sicer niso v celoti izpolnili, tudi imajo svoj delež težav, ampak so kljub temu uspešni in bodo mogoče nekoč celo postali priznana pasma.
Sicer nisem načelno proti kakršnemu koli križanju pasem, dokler ima vzreditelj zelo jasen cilj in dovolj znanja da do cilja pride. Pri tem ni dovolj, da sta oba starša rodovniška, zdrava, primernega karakterja z opravljenimi vsemi zdravstvenimi in karakternimi testi zahtevani za pasmo, ampak mora biti tudi kombinacija tako glede telesne zgradbe kot glede karakterja skladna. Ker so produkti nepremišljenih križanj pogosto zdravstveno ali karakterno slabi. Resno in uspešno vzrejo križancev najdeš recimo pri vlečnih psih.
V praksi žal produciranje križancev poteka takole: rejec ima recimo samca pudlja ali koker španjela in samice različnih pasem, pa vse povrsti pari s pudljem in dobi vse mogoče ...dudle in koka....Karakter in zdravje ga seveda ne zanima, mladiče prodaja za lepe denarce in jih reklamira kot bolj zdrave od pasemskih (Angleži, pri katerih dizajnerski križanci ravno doživljajo razcvet že ugotavljajo, da temu sploh ni tako. Zlasti jamrajo zaradi vedenjskih težav)
Cena, ki so jo plačali za goldendudla je enaka ceni za zelo solidnega pasemskega psa
Medsebojno parjenje podobnih pasem, kot so labradorci x goldni, huskiji x malamuti in tudi avstralc x borderji nima nobenega smisla