Tema: Prvič zarenčal

[evox]

Zdravo. Imam labradorca starega dobro leto. Danes je na sprehodu našel kost, in ko sem videl sem ga poklical k sebi, a me je samo gledal. Ko sem šel proti njemu se je začel odmikati, ampak sem ga imel na 5m vrvi. Pohodil sem vrv in začel hoditi proti njemu, ko sem prišel do njega pa sem rekel naj spusti a ni ubogal (ponavadi hrano ali kakršno koli igračo ali predmet spusti, res pa da če ne po prvem ukazu pa po 5). Kost sem prijel in ponovno rekel naj spusti on pa je spustil in začel renčati in malo skakati v mene, ko pa sem stopil korak nazaj pa je nehal (kost je bila v tem trenutku na tleh). Za tem sem začel hoditi vstran od kosti, ko sem ga pa poklical je pa je počasi odšel proti meni, za tem pa se je obnašal normalno. Jaz sem seveda bil čisto v šoku ker kakšnega renčanja sploh nisem pričakoval. Za tem sem ponovno šel z njim do kosti, in on jo je samo gledal (navajen je da mora dobiti dovoljenje da lahko vzame hrano), nato pa sem mu dal dovoljenje da vzame kost. Ko jo je vzel je na ukaz spet ni hotel spustiti, zato sem ga prijel za ovratnik in mu še kakšnih 15 rekel naj spusti, nato pa jo je spustil in me samo gledal (nikakršnih znakov napadalnosti, ali renčanja).
Kakšno uro kasneje smo dobili obisk, in on je seveda obiska bil vesel in je bodel v njih. Ko sem ga potegnil vstran od ljudi, je spet zarenčal (vbistvu ni bilo pravo renčanje ampak samo toliko da je malo pokazal zobe). Prej tudi če sem ga potegnil vstran ni nikoli kazal znakov napadalnosti.

No sedaj pa bi prosil za pomoč. Kaj naj naredim če ponovno zarenči pri odvzemu kosti, ali pa če ga potegnem ustran ali kaj podobnega? Ker nebi rad da bi to postalo navada.

Hvala za pomoč.

[rapgirl]

Največja napaka je, da že prvič ko je pes zarenčal na vas ste se umaknili. S tem je dosegel svoje in pokazal, da je on glavni. In večkrat mu boste dovolili, tem bolj se bo to vedenje stopnjevalo. Pasma niti ni tako pomembna, pomemben je pravi odziv.

[evox]

Vem da večkrat kot se bo ponovilo slabše bo, samo mene zanimam kako moram odreagirati na takšno dejanje.

[Lanabela]

Jaz bi renčanje povsem prezrla. Naredila bi natančno tisto, kar sem nameravala, kot da se ni zgodilo nič ali pa točno nasprotno, kot si želi pes  s čimer pokažeš psu, da njegovo vedenje ne deluje oziroma je celo konraproduktivno. Torej: če ti da kost brez renčanja, mu jo vrneš, če renči, se jo vzame in jo ne dobi več. (če si je kost zaslužil in jo dobil nazaj, ga ne izzivaš s tem, da mu jo takoj nato spet vzameš) Lahko daš v taki situaciji tudi neko čisto tretje povelje, za katerega veš, da ga bo pes z veseljem izpoknil in s tem prekineš napetost.

[aegir]

Odkrito povedano. Ko je pri meni pes prvič zarenčal je dubu eno konkretno okol kepe. Niti slučajno ni več pomislil da bo renčal na človeka, ki ga vsak dan hrani. Tega pa ne rešujem  na kakšne lepe in dolgotrajne načine s priboljški ali na način ko psu, ki je besen nate, odvzemaš in daješ kost (za moje pojme ga na tak način samo izzivaš, če se ima pes za alfo in si nekaj lasti brez tvojega dovoljenja).

Pač moje mnenje. Nikoli se ne smeš ustrašiti psa, ampak se postavi nad njega in bodi strog, da bo pes vedel da resno misliš.

[čara]

Po drugi strani pa daš s tem psu vedet, da si ti čisto ven padel zaradi renčanja., ki pomeni  "daj mi mir".

Ena stvar, ki bi se jo vsak dvnožnik moral zavedat. Če pes zarenči na tebe, je to znak, da si ti kot človek delal nekaj narobe in nimaš dobrega odnosa, ki temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. Ali pa gre za psa, ki je mlad in sproba mejo-če z renčanjem nič ne doseže, se mu ne izplača v prihodnje. Če gre pa za "source guarding"  po slovensko je prevod verjetno čuvanje...Se pa tudi da postopno in brez nepotrebne sile in poniževanja rešit.

Poleg tega, če mlad pes zarenči-pač poizkusi. Če s tem doseže svoje nastane problem. Če pa je človek mrtvo hladen in da psu vedet, da njegovo renčanje pač nima veljave in teže. Je mnogo bolje, kot psa treščit.   

Do psa je treba biti fer.

p.s. In ni pomembno samo hranit. Sploh ni vredno, če pes dobi futer v skledi...Če pa se hrana (vsaj tekom odraščanja) porabi kot nagrada za želena vedenja in oblikovanje...ja pol, pa ma hrana in tudi oseba višjo vrednost, kot kelnar s talirjem.

[Lunette]

Če dobi focn za rencanje, zakaj bi ti naslednjic karkoli povedal? Bo pac samo copnil. Rencanje se zdaleč ni tak problem, kot je grizenje. Pes je samo nazorno povedal, da vajin odnos morda ni tako zelo obojestransko postiman kot si mislis. Pes pri enem letu se zdalec ni oblikovan in bo pac treba bolj intenzivno delat z njemu. Predvsem na kontaktu, zaupanju, samokontroli pa posteni igri. Kaj naslednjic nardit? Sebe lopnit s časopisom. Ker da psa grabiš po vratu in mu hrano puliš iz gobca na 15. pusti pač ne pričakovat drugega, kot, da te ne obravnava kot zaupanja vredega vodnika. Pol ga pa se enkrat tracaš z isto kostjo. Ne to zdj narobe prebrat. Samo na realna tla je treba stopit. Pes je pes. In ce ni lepo naucen človeskih pravil (noben alfa pes se ne sekira ce kdo najde kaj na tleh in požre) pac reagira po pasje. Z opozorilom.

[aegir]

Ampak ali boš psu, ki renči nate in po možnosti kaže zobe, mahal s kostjo pred glavo, in čakal da sam pride do tega, da je s takšnim vedenjem ne bo dobil? Na tak način pa res samo čakaš, da pes skoči vate. Mogoče to lahko počneš pri mladiču, ko ga učiš samokontrole in mu namenoma hrano odvzemaš ne pa pri odraslem psu, ki že kaže zobe.
Meni je pač logično, da takšno obnašanje prekineš takoj, ko se pojavi. Nekateri takšne momente prekinemo s fizično silo, drugi psa naderejo, tretji mu takoj odvzamejo kost in ga pošljejo na prostor v kot, četri ga vržejo na hrbet, peti naredi kaj drugega... večina jih pa itak zbeži stran in čakajo da bo minil

[Lunette]

Koliko od teh je pa že pokasiralo grd ugriz ravno zaradi tega? Ne, ni treba s klikerjem čakat, da neha renčat. Ni pa tudi potrebe po kontriranju. Razen, če znaš psa tok učinkovito prestrašit, da kao nikol več ne proba. To pa žal redko lahko pričakuješ, da se bo zgodilo in ni lih za priporočat. Če ti je uspelo pri enem psu super...pa bo zato še na nadaljnih 10. ? Bolj gajstnih npr.?
Pes s katerim imaš poštiman odnos tega pač ne poskuša. Drugače se pač zadevo rešuje tako, da do spornih situacij ne pride dokler ne poštimaš osnove. Simpl ko pasulj. Sploh, ko prvič ni bilo ravno ''prvič''.
Ko pa imaš enkrat psa, ki to že dogaja pa pač ne siliš čez mejo. Ali ko imaš psa za katerega ne veš kaj pričakovati (odrasli posovjenci npr.). No smo pa spet pri OSNOVAH. Če veš da zna bit zadeva sporna je pač ne izzivaš. No tam ga lahko pa kamot okoli riti učiš kako je lepo obnašanje. Drugače pa je umik z intenzivnim ignorom definitivno boljši kot cvikanje v psa (''morem mu vzet pa vem da bo šavsnu, ker morm pokazat da se ga ne bojim'').

[KARMEN]

1. Psa je treba še ko je mladiček, hrano, kosti in karkoli ima pred sabo in v gobcu, na besedo navaditi, da spusti, oziroma da mu to lahko brez težav vzamemo.
2. Ko dobite obiske, nimate kaj psa vleči stran od njih. Pes mora na povelje na svoje mesto, če pa to ne znate doseči, ga drugam umaknete, preden obiski vstopijo v hišo.
Če bi si novopečeni skrbniki ob pridobitvi psa postavili vsaj 5 osnovnih in najnujnejših pravil, kaj pes sme in kaj ne sme, vsaj 5 najbolj pogostih težav nikoli ne bi bilo.
Tako pa....... panika pri enem letu starosti.

[Lunette]

Pogrešam gumbek ''like''