DOMOVINA: Tibet
PATRONAT: Velika Britanija
UPORABNOST: družen in spremljevalen pes
F.C.I. UVRSTITEV: št. standarda 208
skupina 9 - družni in spremljevalni psi
oddelek 6 - tibetanske pasme
Brez delovnega izpita!
KRATEK ZGODOVINSKI ORIS: za domovino Shih-Tzuja velja danes Tibet. Beseda pomeni ˝ levji pes ˝, ki je nastal pred približno tremi tisočletji v samostanih in na tibetskem dvoru. Pisanih dokumentov o nastanku te pasme nimamo, mislimo pa, da je njegov nastanek mogoče povezati z budistično mitologijo, ki ima poseben odnos do pojma lev in ga obravnava kot božanstvo, zato so temu hoteli tudi ljudje približati videz psa. Psi so nastali verjetno v času vladavine Manjuri. To je bila močna vladarska hiša pred približno tremi tisočletji, ki je bila na oblasti skoraj tisoč let. Kasneje se takšni psi pojavijo tudi na Kitajskem dva tisoč let pred našim štetjem. Kitajci so pasmo razvijali naprej in jo ljubosumno varovali. Če je kdo v Tibetu ali na Kitajskem ukradel Shih-Tzuja, ga je doletela smrtna kazen. Dvor se je na ta način hotel zavarovati, da božanstvo, levji pes, ne bi zašel med nižje sloje prebivalstva. S tem bi budistična vera zgubila dragoceno relikvijo in tudi del svoje moči. Glas o tovrstnih psih pa je segel k nam že za časa Marca Pola, ki je po Svileni poti prišel na Kitajsko in tam videl take in njim podobne pse.
To so bili, kot nam opisujejo mongolska, kitajska in tibetanska zgodovina, v 13. stoletju običajno dvorni psi, izjemoma so imeli pravico živeti na dvoru zelo cenjenih in spoštovanih posameznikov. Kitajci so dobili največ psov kot darilo Dalaj Lame, sami pa takšnih daril niso dajali. Zanimivo je, da je zelo podobne pse dobil v dar kitajski cesar v šestem stoletju našega štetja iz najzahodnejše province cesarstva Fu-Lin, to je današnja Anatolija v Turčiji. Le-ta je bila politično in trgovsko povezana tudi z bizantinskim cesarstvom, ki pa se je v glavnem razprostiralo onstran Dardanel. Med drugim so v Bizancu poznali in cenili tudi maltežane. Marsikateri raziskovalec zgodovine psov meni, da Shih-Tzu morda izvira iz Sredozemlja. V Evropi se je pojavil v prvih letih tega stoletja.
SPLOŠEN VIDEZ: močan - čvrst, bogato odlakan pes z izrazitimi arogantnim značajem in krizantemastim obrazom.
ZNAČAJ: inteligenten, aktiven in čuječ.
TEMPERAMENT: prijateljski in neodvisen.
GLAVA IN LOBANJA: glava široka, okrogla, široka med očmi, kuštrava ( čop ) glava, z dlako ki pada preko oči. Bogati in dolgi brki in brada, dlaka raste iz nosu navzgor in daje značilen ˝ krizantema ˝ efekt. Gobec je precej širok, kvadratičen, kratek, ne sme biti zafrknjen, raven in porasel z dlako. Smrček črn, lahko je temno jetrn, pri jetrnih psih ali psih z jetrnimi lisami. Gobec je dolg od stopa do konca smrčka 1 inč. Smrček je raven ali rahlo zavihan. Vrh kože smrčka naj bi bil v isti ravnini ali rahlo nižje od spodnjega roba oči. Široko odprte nosnice. Pigmentacija na gobcu čim bolj neprekinjena.
OČI: velike, okrogle, postavljene dovolj narazen, vendar ne preveč izrazito, topel izraz. Pri psih jetrne barve, ali psih z jetrnimi lisami je svetlejša barva oči dovoljena, ne sme kazati beline okoli oči.
UŠESA: veliki, nošena spuščeno, nastavljeni nekoliko nižje od vrha lobanje, sta bogato odlakani, da se zdi, kot da se dlake ušes izgubijo ( združijo ) z dlako vratu.
DLESNI: široke, rahel predgriz ali kleščast ugriz, dlesni so ravne.
VRAT: dobrih proporcij, lepo odlakan, dovolj dolg, da lahko nosi glavo ponosno.
PREDNJE NOGE: komolci dobro postavljeni nazaj. Noge kratke, mišičaste in močnih kosti, ravne kolikor se da, čvrstost s širokim prsnim košem je dobro usmerjena navzdol.
TELO: daljše med vihrom (plečno višino) in korenom repa kot višino vihra (daljši kot višji). Dobro povezan in močan (čvrst), prsni koš globok in širok, ramena čvrsta, hrbet raven.
ZADNJE NOGE: noge kratke in mišičaste, ter močnih kosti, ravne ko gledamo od zadaj. Stegno ( bedro ) dobro zaobljeno in mišičasto. Noge so videti masivne, tudi zaradi bogate odlakanosti.
ŠAPE: okrogle, čvrste blazinice na šapah, videti so velike na račun odlakanosti.
REP: dobro odlakan, rep nošen veselo preko hrbta, postavljen visoko. Višina repa naj bi bila v isti višini kot vrh lobanje, zato da pes izgleda balansiran.
GIBANJE: arogantno, gladko, tekoče, prednje noge sežejo dobro naprej. Dober odriv zadnjih nog, kaže se tako, da pokaže blazinice.
DLAKA: dolga, gosta ne kodrasta, z gosto podlanko. Rahlo valovita dovoljena. Priporoča se, da se dlaka na glavi spne v čop.
BARVA: vse barve dopustne, bela lisa na čelu in bela konica repa zelo zaželena pri dvobarvnih psih.
TEŽA IN VIŠINA: 4,5 do 8,1 kg. Idealna teža 4,5 do 7,3 kg. Plečne višine ne več kot 26,7 cm. Tip in značilnosti pasme so najbolj pomembne in ne smejo biti žrtvovane zaradi velikosti.
NAPAKE: vsak odklon od zgoraj navedenega velja za napako. Napake, ki se naj bi sankcionirale naj bodo v sorazmerju s stopnjo.
N.B.: samci morajo imeti dve že na videz normalni in popolnoma v mošnjo spuščeni modi!
VIR:
http://members.tripod.com/the-dogydog/208.htm+1 točka