Glede ovratnice in oprsnice... najprej smo imeli ovratnico in smo se lepo navadli nanjo,ampak na sprehodu pa nikakor ni nikamor šlo. Potem pa nam je veterinarka svetovala naj rajši uporabljamo oprsnico, da je pač boljše zanjo kot ovratnica. Vsaj zdaj ko je še mladiček, da potem ne bo "vlekla".
Tako, da mamo pač zdej dvojno rutino privajanja ali kako naj temu rečem. Ker zunaj z oprsnico še nekako zvozimo sprehod, če seveda odmislimo, da jo vrvica tako neznasko mot, da se mora vseeno vsake toliko časa vsesti in jo malo poskušati pogristi.
Doma imamo pač ovratnico, ker jo pač enostanovno ne moti in potem ne bomo imeli ponovnega problema s privajanjem, ko bomo dali stran oprsnico.
Moram sporočiti veselo novico, da smo z grizenjem med česanjem in brisanjem tačk skoraj že prenehale. Seveda tu in tam še občasno priletijo kakšni zobki okoli ovinka.
Tisti prijetni ukaz "pridi" pa doma ko se učimo s priboljški vedno funkcionira, potem pa včasih zunaj udari taka trma, da tudi priboljški ne pomagajo.
Ah ja naša Ajša najde povsod kako svinjarijo pa tudi če je na kratki vrvici. Problem je v tem, da se tudi na travi kjer jo lahko brez skrbi spustim, tu in tam najde kakšen čigumi, ki ga ne vidim. In jo potem opazim šele ko veselo žveči in se med dlako pokaže tu in tam kaj belega. Glede iztrebkov je pa tako, da bi lahko rekla da pri nas ni veliko lastnikov psov, ki vejo kaj je potrebno narediti kot odgovoren lastnik. Tako, da če jaz ne stopim vanj, ko pobiram Ajšinega, ga pa ona veselo malo posmuka.
Hvala bogu ne vsakič. Vsaj to.
Je pa zadnji sama stopla vanjga( ga je očitno spregledala ker je bilo ravno po dežju) in je kar zmrznila na mestu. Jo je bilo prov smešno opazovati, kako je dvignila tačko in potem ni vedela kako naj gre stran brez da bi spet stopla vanj. He,he.