Kupid, ni res, da ne pomagamo ljudem, ki imajo mešančke. Tudi doma imamo mešanko, ki jo imamo srčno radi, tako pravo mešanko, ne pasemskega psa brez rodovnika. Prav nič ni slabša od mojih rodovniških psic, enako je prisrčna, pametna in ljubljena.
Velikokrat me je že kdo poklical po telefonu in me prosil za nasvet z zvezi s svojim nerodovniškim šicujem. Nazadnje celo gospod, ki si je s svojo nerodovniško šicujko omislil leglo, pa potem ni znal skrbeti zanj. Vsem sem odgovorila ravno zaradi psov, mladičkov in mamice, ker si zaslužijo najboljše zdaj, ko so že na svetu. Z neko gospo sva si celo dolgo dopisovali po elektronski pošti, ker ni vedela kako in kaj s svojo nerodovniško psičko (vzgoja, nega, zdravje).
Toda, se kdo mogoče vpraša, zakaj ti ljudje iščejo informacije pri nekomu, ki ga še nikoli v življenju niso videli? Informacije o najbolj osnovnih zadevah, ki bi jim jih moral dati "vzreditelj" njihovega psa? Zato, ker ljudem, ki so jim psa prodali ni mar ali pa velikokrat teh stvari sploh ne vedo.
Pogosto se zato tisti, ki odgovarjamo na ta vprašanja počutimo kot zastonj servis. Pri nas je zelo v modi, da se pse kupuje pri preprodajalcih ali šteparjih, brez rodovnika seveda, ker ga ne potrebujejo, ker "to je samo za razstave", ampak pasemski pa mora bit (kdo je tu snob?), nakup se opravi nepremišljeno, čez noč, ko je mladiček doma, se pa začnejo pojavljati vprašanja. Kje dobiti odgovore? Ja na forumu seveda, ali pa bomo poklicali tisto žensko, ki ima luštno spletno stran o šicujih...
Če boš še enkrat pogledal, smo odgovarjali na ta vprašanja, težave se pojavijo, ko izpostavimo vzrok za zdravstvene težave (nepremišljen nakup pri šteparju), ko opomnimo, da so to osnovne stvari, ki bi jih moral dati vzreditelj, rejec, prodajalec itd. Nedavno je bila ta tema nekaj časa zaklenjena zaradi vroče debate s punco, ki je svojo nerodovniško psico parila, potem pa hitela sem spraševat. Še enkrat si preberi. Tej punci sem najprej odgovorila na njena vprašanja, ji povedala, kaj bi jaz storila na njenem mestu, se je pa zapletlo, ko sem jo vprašala, če je psico in samca dala pregledati za dedne bolezni in okvare in po čem sklepa, da nista v sorodu, pa še nekaj osnovnih zadev, o katerih razmišlja vsak vzreditelj, preden pari psico. Takrat je seveda gospodična doživela živčni zlom in začela zmerjati vsevprek. Pri tem se je seveda pozabila zahvaliti za odgovore na svoja vprašanja.
Kdo je tu neotesan? Kdo je tu snob? Bi lahko že enkrat dojeli, da ne napadamo psov, ampak grajamo nepremišljene odločitve, ki imajo veliko širše posledice kot samo to, da v hišo pride luštna kosmata kepica, ki potem potrebuje posebno nego zaradi takšnih ali drugačnih težav? Bi lahko mogoče za trenutek pozabili na svoje goreče želje in se v nakup in skrbništvo psa podali odgovorno? Je to tako težko?
Najbolj enostavno je kupiti ali pariti čez noč, hiteti na forum spraševat in potem ogorčeno cepetat, če ti nekdo pove, da tole pa ni bila najbolj pametna poteza. Biti odrasel in odgovoren zahteva nekaj več truda, se pa splača za dobro psov, rodovniških in nerodovniških, pasemskih in nepasemskih.
lp