renčanje psa na družinskega člana

xavier16 · 2932

xavier16

  • *
    • Prispevkov: 1
    • Točke: 0
: 27 April 2015, 18:33:36
Pozdravljeni!
Sem nova na formu, zato se še malce lovim in nisem videla, če obstaja že podobna tema. Če obstaja, se vam opravičujem.
Sedaj pa k problemu: doma imamo 2 leti starega maltežana, s katerim ni bilo do sedaj nobenih vedenjskih ali katerih koli drugih težav. Je zelo živahen in radoveden kuža. Pred 1 mesecem pa je začel renčati na družinskega člana, in sicer na mojo mamo. Nikoli prej ni na nikogar renčal ali grizel. Sedaj pa je začel vedno, ko ga želi mama odnesti iz sobe, renčati nanjo. To je prišlo že tako daleč, da je začel zraven še gristi. Vsi smo precej zmedeni, saj tega nismo navajeni in smo to prvič doživeli. Ne vemo, kaj bi bil vzrok takemu vedenju in kako ga ustaviti. Na glasen "ne" ne odreagira, prav tako ne preneha z renčanjem če ga poskusimo fizično ustaviti (primemo ga, potegnemo stran ali postavimo na tla).

Naj omenim, da je kuža že od vsega začetka najbolj navezan name, in veliko časa preživi v moji sobi, saj ima tam mir, ko sem jaz za računalnikom on pa na postelji. Psa pa vedno umaknemo v času kosila, in v času ko imam veliko dela in mi je žal v sobi v napoto. Takrat ga umaknemo v drug prostor, kjer ima tudi svoje ležišče in kjer ponoči tudi spi.

Naj povem še to, da je kuža drugače zelo družaben, igriv, z drugimi psi se super razume, z ljudmi nima nobenih težav, vse super sprejme. Prav tako pa nikoli ne renči na koga drugega, ali v kakšni drugi situaciji, samo v tej.
Zato tudi ne vemo zakaj bi to počel sedaj.
Ali je mojo sobo vzel kot za nek svoj prostor in ne želi od tam? Ali me mogoče brani? Mi lahko prosim pomagate najti vzrok? Ter rešitev, kako to renčanje odpraviti?
Hvala :-)



barbara10

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 1.684
    • Točke: 0
  • Moji musketirji in cebelice...

KARMEN

  • *
    • Prispevkov: 2.469
    • Točke: 4
Odgovori #2 : 27 April 2015, 21:40:09
Moje mnenje je, da se psa načeloma ne odnaša iz prostora, ne glede na njegovo velikost in težo. Če ima za it ven, naj gre s svojimi nogami, ne pa v naročju, saj ni invalid. Ko ga mama odnese, se počuti ogroženega in nemočnega, z renčanjem pa se upira. Začnite s tem, da se bo gibal s svojimi nogami, saj zato jih tudi ima.



JennyK

  • *
    • Prispevkov: 524
    • Točke: 1
Odgovori #3 : 28 April 2015, 05:51:46
Kakšna pa je praksa pri drugih vsakdanjih dogodkih? S tem mislim: ali ima pes postavljene omejitve in se jih držite vsi člani? Torej: kar je ne, je NE? Ali se mu je doslej dopuščalo in toleriralo vse, kar je psu padlo na pamet?
Sploh ne želim pametovati, ker ne poznam situacije, vendar pa poznam par takšnih "cuckastih sitnob", ki celo familijo terorizirajo. Iz razloga, ker jim je bilo v mladosti dovoljeno vse in so si predstavljali, da so alfe krdela.
Žal kakega pametnega nasveta nimam....morda bi bilo najbolje se posvetovati s kakim pasjim inštruktorjem, da skupaj izdelate strategijo, kako reševati nastalo situacijo. In pri tej prevzgoji sodelujete vsi družinski člani.
Vsekakor pa je treba čimprej začeti s prevzgojo, da se ne bo stanje slabšalo;  kakor kažejo -žal- tendence doslej.



Panama

  • *
    • Prispevkov: 115
    • Točke: 0
  • Little Dreams come true...
Odgovori #4 : 28 April 2015, 07:08:13
Zakaj ga pa sploh mama odnaša?
No, naša pa v igri grize. Se trudimo odpravljat. Ko grize ji rečem NE, in jo nato ignoriram. Če še naprej  pa jo rahlo primem čez gobček in ponovim NE.

Be My Sp´Icy Dream-Dreamy
www.mojalbum.com/panama


čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 7
  • Obožujem pse!
Odgovori #5 : 28 April 2015, 14:18:31
Grickanje kot igra je čisto drugače in popolnoma OK, ko se pes enkrat nauči, kako daleč je zate OK. Auuu in konec grickanja z roko za nekaj časa.

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!