Moja se je včasih ful rada igrala s psi, zdaj ko je odrasla, pa ne več, pse enostavno na celi črti ignorira, nikoli do nobenega ne spristopi, gre mimo, skratka kot da jih ni. Je pa problem v tem, ker je zelo veliko psov, predvsem samčkov, blazno vsiljivih, zateženih, limajo se na njo in težijo (ne govorim o gonitvi, da ne bo nesporazuma), prehitro pridivjajo v njen prostor/v naš trop (imamo še eno kuzlco), lastniki pa se sprehajajo daleč stran in se od daleč smejijo, češ, joooo, kok je to luškano. Moja potem šavsne v smeri vsiljivca, kar ponavadi pri takih zateženih psih ne zaleže, pa še šavsne, pa potem začne šavsat z renčanjem in kadar pes nikakor ne dojame, ga napade. Ni bojazljiva, se ničesar ne boji, zna pa se postavit zase. Jaz sem dolgo časa delala na tem, da vsiljivca jaz probam odstranit (ker tako pravi novodobna pasjevzgojna metoda), pa ni nič koristilo, ker so bili vsiljivci prehitri in prevsiljivi, tako da nisem bila uspešna, moja pa je tudi hitrejša in je v vsakem primeru ona rešila situacijo, zlepa ali zgrda. Poleg tega so me vedno vsi nadrli, kadar sem vlekla njihovega psa stran, kaj mu delam - in sem bila jaz grda, ne pa oni z nevzgojnimi mulci. Vsake toliko, če je slušajno kak lastnik blizu, mu rečem, da naj spravi svojega psa pod kontrolo, pa vedno nazaj dobim odgovor, VEDNO, "pa saj ne bo nič naredil, saj je prijazen". Pa mu jaz odgovorim, da v vsiljivosti ni nič prijaznega in da se jaz čisto nič ne bojim, da bo njegov pes kaj naredil moji, ampak da bi se lahko on bal, da bo moja kaj naredila njegovemu. Pa me vse gledajo butasto. Problem je, da ima danes že čisto vsak psa, ampak psov čisto nič ne razumejo. Sploh je problem pri malih luškanih kužkih, kakršna je moja. Ker njegov samec pa ja lahko pride težit moji mali luškani kužiki, ker on je pa ja čisto prijazen. To, da je moja mala luškana kužika zelo hud terier, kadar je to potrebno, jim seveda ni jasno, dokler pes tega ne pokaže, potem pa panika, kako je moja agresivna. Mimogrede, še nobenemu ni nič naredila, je pa v tistem trenutku videti zelo grdo, sploh, ker ima nenormalno prodoren in glasen lajež. In tudi to lastnikom ne gre do živega, da jim razložim, da moja res nič ne naredi, ampak enkrat bo tak vsiljivec uletel do nekega psa, ki pa ga lahko raztrga, če ga dobi v gobec. Ampak ljudje so tako naštimani, da se nekaterih psov bojijo in svojim ne dovolijo, da se jim približajo, takoj ko imaš luškanega kužija pa mu drugi psi lahko mirno težijo, saj so pa ja vsi luškani in srčkani, a ne? No, jaz se z vsiljivci več ne ukvarjam niti jih ne poskušam pregnati, ker sem prišla do spoznanja, da tuj zatežen pes NI MOJ problem pač pa je problem njegovega lastnika. In če njegov pes dobi po buči in zraven milo zajoka, je to problem drugega lastnika in ne moj. In zdaj nimam več problemov, ker sem spremenila svoje razmišljanje, vse je enako, psi še naprej težijo, jih dobijo po buči in oddirjajo stran. Škode nobene, in ker ne vlačim več stran zoprne pse, tudi jaz nisem grda ampak je drugim lastnikom nerodno in se opravičujejo. Sicer je pa to, da odrasel pes ne prenese, kadar drugi hitro in živčno pridirja v njegov prostor, nekaj povsem običajnega. In sploh če gre za mladičke, bi se jaz resno vprašala, kaj se plete po glavah lastnikov, ki svoje mladičke prosto puščajo da nenadzorovano letajo okoli drugih psov. Moj predlog torej je, da namesto da se živciraš zaradi svojega psa, raje naderi lastnika mladička in mu daj eno hitro lekcijo, da naj raje poskrbi za svojega pesjanarja, sicer mu ga bo enkrat v prihodnosti nekdo raztrgal, kriv bo pa sam. Še to, kar se danes masovno pozablja, pes je zver. Ni otrok ampak zver. In zver ima določene karakterne lastnosti, za katere je prav, da jih ima. In jaz se danes več ne strinjam s tem, da je treba vsak mali pasji fajtek takoj prekiniti s strani lastnikov, drugače bo cela p!"%arija - ker če to ves čas počneš, pes postane nesiguren v svoje pasje obnašanje in se sploh ne zna več po pasje obnašati in od tu izvira največ problemov. Kako za vraga naj se mladiček pravilno socializira, če mu nihčče ne pove, kako se je treba obnašati med psi. Pes se pa menda ja ne more socializirati med ljudmi, ampak rabi za to svojo vrsto. In njegova vrsta mu mura na PASJI način povedat kaj je prav in kaj je narobe. Ker pes pač ne govori ampak laja in renči. In jaz se na zateženega tipa derem, pes pa pač renči in laja. Razlog za skrb po mojem nastopi, če pes hodi do drugih psov in jih napada, do takrat pa je to pravilno pasje obnašanje. In to, da se ta problem "stopnjuje", je tudi povsem normalno, isto je bilo pri moji, ker več časa ko je nekdo na svetu, večkrat ko mu nekdo zateži, bolj je pes znerviran in večkrat se mora branit. Pri meni se je to "rešilo" na ta način, da starejša ko je, bistveno manj je interakcije z drugimi psi, se pravi, ona se več ne igra z drugimi psi, tako je tudi manj situacij, ko drugi psi pridirjajo zraven, ker jih zanima igra. Danes pridirjajo samo še nevzgojeni psi, kar je pa števično bistveno manj kot je bilo tega prej.
Še en primer, kako lahko psa neka situacija tako znervira, da ga potem znervirajo tudi stvari, ki ga sicer ne: moja se ustraši, kadar pa PSTju preveč agresivno prinori kak kolesar, ko se vse kadi za njim, pa po možnosti je še oblečen v črno in pa seveda mora biti dovolj blizu nas. Ful se ustraši in se zakadi v kolesarja (in se potem na varnostni razdalji ustavi in se dere, ker ga hoče samo pregnat in ne napast)- po tem bi se zagnala v vsakega tekača in kolesarja ki pride mimo, čeprav je drugače sploh ne ganejo. Pač tisti ta prvi jo je toliko znerviral, da je ostala znervirana in ji gre potem vse kar se hitro premika na živce. To že poznamo in gre na povodec. Če hočeš psu, ki je zgleda zaradi ostalih zatežencev že generalno znerviran, mu lahko pomagaš s tem, da ga za nekaj časa sprostiš, mu lahko daješ Stress tableten od Grau - jaz sem to dobila na Zoohitu. Je čisto naravna tableta, iz nekih zelišč in se lahko uporablja dlje časa. Jaz imam te tablete za mojo drugo močno avtistično in polno fobij kuzlco in ji zelo pomaga, da se lahko na sprehodih sprosti, ne pa da je ves čas trda od panike.