Pozdravljeni,
imam težavo s psico staro dobri dve leti. Pri starosti eno leto je začela lulati ob vsaki spremembi. Lulanje mislim dobesedno..počepne in hodi, ter lula. To sproži ko pridemo domov, če jo pokličemo k sebi in jo želimo samo malo nagovoriti, pobožati, če dobimo obiske,jo kregamo..torej rečemo ne, skratka vedno lula... In ne samo nekaj kapljic, polula se konkretno. In jaz sem na koncu z živci, saj s psom ne moremo nikamor. Gre v avto, jo pokličeš ven..že luža. Na obiske hodit z njo je stres predvsem za nas, ker nikoli ne veš kdaj bo spet luža.
Sicer pa je psička iz zavetišča, vendar ni imela neko travmiranje tam ali pred tem. Mladiči puščeni v škatli na tržnici, v oskrbi v sklopu zavetišča pa je živela pri začasnih skrbnikih,kjer so za njo zares lepo skrbeli, skratka ni ji bilo hudo.
Je izredno aktiven pes, prijazna crkljiva polulanka. Pse imam že od nekdaj. Vedno dobro vzgojene, imamo tudi psičko ki je bila vzeta iz zavetišča pri dveh letih (danes ima že 10ko) in zares dodobra stravmirana, še v zavetišču so nam odsvetovali da jo vzamemo, pa smo jo hitro spravili v red in bi bila danes lahko terapevtski pes. Tale naša hiperaktivka pa nam daje vetra. Vedno vse polulano. Čustvena inkontinenca ali kako bi to poimenoval
Ima kdo podobne izkušnje in nasvet, ki bi počasi odpravile te težave? Poskusili smo že z ignoranco tega, umirjanje, je ne božamo dok ni čisto mirna,
Kakorkoli, veterinar je rekel samo da tako pač je...
Hvala vsem za odgovore