Jaz bi šla bolj s smeri stiske, kadar je pes sam, kot pa kakršnokoli izsiljevanje.
Uro lovenja igrač pa ni ravno blagodejno za hrbtenico, ramena, zapestja...Občasni meti igrač-da, vendar je ukvarjanje s psom bistveno več kot to. Pomembno je tudi ogrevanje, raztezanje, masaža. In predvsem mentalna zaposlitev psa, kvalitetno preživet čas z njim. Gibanje DA-vendar po pameti. Hoja, tek, hribolazenje, plavanje, prinašanje....Ob predpostavki, da je pes fit in ni predebel. Med tem ko je sunkovito ustavljanje ob igračah/predmetih ter na hitro pobiranje igrač lahko neugodno. Kot prvo mora biti primerno ogret, kot drugo se s tem ne sme pretiravat-nekaj zaporednih metov in to je to.
V šolo, h kvalitetnemu inštrukturjo bo pravi naslov. Tak, ki dejansko razume pse in ima širok nabor znanja, kar se vzgoje in potreb psa tiče. (teh pa ni tako zelo veliko).
Morate se zavedat, da labradorec NI ustvarjen za samoto in bivanje sam nekje zunaj. Vedno so ali v družbi ljudi ali v družbi ostalih psov. Pri tem pa je treba vedeti, da stva dva psa-več dela, več ukvarjanja, tudi individualnega z vsakim posebej.