najprej en lep pozdrav od "ta friških" na tem forumu. moram reči, da se mi je kar milo storilo, ko sem gledala te slikice iz MB. sama sem bila na razstavi in moram reči, da sta bila bully-ja več kot odlična. Ares (ki ga poznamo od malega, saj smo someščani) je posebej lep, no pa tudi ta mala je tudi super luškana.
sama sem imela črnobelega lepotca, ki pa sem ga, žal, kupila od preprodajalca in je po petih letih strašansko zbolel (leva srčna zaklopka), tako da je revček moral pojesti po 12 tablet na dan in ko smo že mislili, da se je izvlekel (bolezen se je po treh letih stabilizrala), so nam ga zastrupili (leta 1999. so v Magdalenskem parku v MB zastrupili 8 psov v enem mesecu - uradno zabeleženo!). ne morem vam povedati, kako sem jokala in kako dolgo sem žalovala za njim, pa še danes, ko vidim bully-ja mi stopijo solze v oči.
no, hotela sem povedati nekaj o socializaciji. moj Cichis je bil do svojega 5 leta do psov zelo korekten, igral se je z vsemi, npr. dobermani, ovčarji, boxerji, itd., nikoli ni bilo nobenih problemov z njim, postal je maskota našega kvarta, potem pa je začel naenkrat (brez neke slabe izkušnje) pse tako zelo sovražiti, da je enostavno moral na povodec, saj se mi je nazadnje zagnal v 9-mesečno vročo psičko. sicer je bil strašansko razvajen, res strašansko in ne vem, kdo ga je v družini bolj razvajal, bil pa je pravi gospod in v vseh pogledih ta glavni. sicer malo trmast, ampak ljubeč, da je kaj. na Kliniki Veterninarske fakultet v LJ, kjer so ga zdravili, je bil zelo priljubljen in njegova zdravnica me je večkrat tudi telefonsko kontaktirala, da vidi, kako je z njim. no, in ko so mi ga zastrupili in sem ji po 10-dnevnem boju v ambulanti javila, da je umrl, je doktorica skupaj z mano jokala.
čeprav ima sedaj APBT, pa moram reči, da je v mojem srcu bully ostal No.1. za vedno! njegova ljubezen odtehta vse njegove "porednosti"!