Da še tukaj poročam o naših zadnjih uspehih
Prejšnji vikend je v Liberecu na Češkem potekalo evropsko prvenstvo v agilityu. To je dogodek kjer se zbere ogromno število psov in njihovih lastnikov, ki jih druži veselje do agilitya. Tja smo prišli v četrtek odšli v nedeljo. Edina škoda je bila, da je skoraj vse dni tekmovanja padal dež in temu primerno hitro so pošle naše suhe obleke
Samo tekmovanje pa je bila super izkušnja-videti toliko odličnih psov iz vseh držav na enem mestu je res izjemno. Energy je imel v konkurenci cca 150 psov in lahko samo rečem, da sem izjemno ponosna nanj. V soboto se je moral najprej kvalificirati za finalni nastop in to nama je uspelo brez problemov že s tem, ko je v jumpingu dosegel 8 mesto od 150 psov, (prvih 15 najhitrejših se avtomatsko uvrsti v finale)! V agilityu sva imela izogibanje v slalomu tako, da je s 5 kazenskemi točkami pristal na mislim da 42 mestu ampak vseeno z zelo dobrim časom (upoštvajoč izogibanje). Ker v "poplavi" tako dobrih psov rabiš poleg zanesljivosti tudi veliko hitrosti, če ne, lahko pozabiš na dobre uvrstitve... No in, ko so bile kvalifikacije končane smo začeli s finalom v katerega se je uvrstilo cca 50 najboljših in najhitrejših small psov iz vseh držav in med njimi sva bila tudi midva z Energyem. Že prejšnja dva teka je odtekel super in tudi v finalnem je dal vse od sebe-pravi užitek je bilo teči z njim in tega teka ne bom nikoli pozabila. Pravi užitek ga je bilo gledati s kakšnim entuziazmom je tekel in res sem se počutila kot, da sva najboljši tim
Pa "uradno" nisva bila ker je preskočil cono na mostu (premalo treninga pred evropskim) in kasneje še ne gugalnici
Ampak meni najpomembneje je bilo to, da je imel daleč najboljši čas od vseh nastopajočih
in, če nebi prekočil cone na mostu (ker potem bi ga tudi na gugalnici prej ustavila) bi postal evropski prvak v smallu
V konkurenci kjer odločajo stotinke je za skoraj sekundo prehitel zmagovalca parsona! Ne glede na preskočeno cono sem noro ponosna na mojega "zmešanega" papillona in iskreno in resnično je zame pravi zmagovalec postal že s tem, ko je dal vse od sebe, mi zaupal in tekel na polno tako kot znava... Poseben občutek je bil tudi kasneje prejemati čestitke od ljudi, ki te sploh ne poznajo (pa tudi od tistih, ki te
)
V teh dneh sem tudi prejela mail od vzrediteljice, ki mi je iz srca čestitala za uspeh, ki sva ga dosegla.
Na tekmovanju sem spoznala tudi nekaj Energyeve in Narine "žlahte", vsi so super psi, hitri na parkurju ampak Energy je pa le najhitrejši
Prilagam tudi nekaj slikic iz finalnega nastopa in iz ekipnega teka, ki je potekal v nedeljo. V agilityu sva bila žal disk, jumpinga pa nisem več mogla teči, ker sem si poškodovala koleno
Če bom prišla še do videa, ga bom kasneje objavila
Ena izmed boljših slik iz finalnega nastopa
Moj zmagovalec po "zmagovalnem" teku
