Naša boječka
Sedaj je pri meni dober mesec, se je kar popravila na boljše
Na začetku je bila tako boječa, čim je videla človeka se je skrila in je ni noben našel.
Ta vikend smo preživeli v družbi male staffordke in drugih, njej nepoznanih ljudi. Najprej sem si mislila, da bo za njo to stresno, pa me je res presenetila, sploh se ni bala, tudi do otrok je zelo nežna psička. Počasi se odpira, vidi da ji v življenju ne bo nič več hudega.
Tudi danes me je zelo presenetila, sva bili na sprehodu, sosed je zunaj popravljal avto ona se pa na ves glas zadere, laja na njega... neverjetno, mi je vzelo sapo:D Potem pa sem šla naprej, ona pa za mano
Sva tudi že doživele pik čebele, hodiva po travi pa nekaj zacvili in drži tačko v zraku. Najprej sem bila panična, nikoli ne veš ali ima alergijo ali ne... no ona jo na srečo ni imela, takoj sva šli domov, vzeli želo ven pa tačko namočili v kis. čez 3 urce je bila že vredu, me je že nabevskala
kondicijo počasi dobiva, v dolino še gre, ko je treba pa domov pa kar nekaj protestira
Takoj ko sem jo dobila sva pa samo prišli do ceste(50m v hrib) pa je že imela dovolj, je bila čisto brez kondicije.
Bi lahko še pisala in pisala, vsak dan imava ogromno dogodivščin, me vedno nasmeje
Uživajte življenje z vašimi kosmatinčki, lepo vas pozdravlja papillonka Dana