Matelina, hvala za izčrpni odgovor o sterilizaciji, z mojo psičko sva že naročeni
Kaka, popolnoma te razumem. Ko se jaz dobila svojo vipetko, priznam da sta bila prva dva meseca zame zelo naporna, čeprav sem že prej imela pse, tudi afganistanskega hrta. Od tega, da je rada grizla (roke), da je vse, kar je našla požrla, zelo malo je počivala, v glavnem polna energije. Zdaj bo kmalu stara 7 mesecev in je veliko bolje . Hodiva tudi v malo šolo in sem zelo vesela, da sem šla, sva že kar napredovali, glavno pa je, da ti tam pokažejo, kako pravilno delati s psom. Potem pa je na tebi, da se ukvarjaš s psom. Res je, da ji motivacija in pozornost hitro padeta, ampak to je za hrte normalno. Hitro jo kaj zmoti, opazi vse kar se dogaja okoli nje in takrat nobena hrana ne pomaga. Tudi midve imava še problem z odpoklicem. Spuščam jo tam, kjer je to varno in se veliko igram z njo, predvsem z žogicami in frizbijem (čisto je nora na to in je večja motivacija kot hrana), se ji skrivam in podobno in je vedno bolje. Se pravi v slabih 5 mesecih odkar jo imam velika razlika. Je pa res, potrebna je vztrajnost, potrpežljivost, doslednost, veliko igre .Kaka mogoče preveč pričakuješ od psa, glede na to, da ga imaš šele kratek čas pa ugotovi kaj tvojega psička najbolj motivira.
Naj še povem, da je moja vipetka od 4. meseca dopoldan brez problema sama doma. Najprej sem mislila, da jo bom dala v box, potem sem se pa odločila, da jo bom pustila prosto v stanovanju. Umaknila sem vse, kar sem predvidevala, da jo lahko zanima in kakšne večje škode še ni naredila.
Takšne so moje izkušnje, tebi Kaka pa želim veliko potrpežljivosti in dobre volje pa bo šlo, boš videl