Še nekaj o herpes virusu iz knjige Moja psička avtorja: mag. Samo Pitamic dr.vet.med in mag Iztok Valentinčič dr. vet. med
''OKUŽBA S HERPES VIRUSOM
Vam ime zveni znano? Verjetno imate že izkušnje z neprijetnim izpuščajem na ustnici, če ne, pa ste ga že vsaj videli pri kakšnem znancu. Herpes virus pri psih (CHV) sicer ni v zelo tesnem sorodu s povzročiteljem nadležnega izpuščaja na ustnici ljudi ( t.i. Herpes simplex ), vendar pa oba povzročata podobne, bolj ali manj neprijetne težave. Če si najprej pogledamo tiste manj neprijetne, lahko vidimo, da pasji herpes virus pri odraslih psih ne povzroča zaskrbljujočih težav. Najdemo ga včasih na dihalih zdravih psov, nekoliko pogosteje pa je prisoten na genitalijah, zlasti pri psičkah. Tam običajno ne povzroča klinično zaznavnih težav, včasih najdemo le kakšne manjše razjede po sluznici nožnice. Te spremembe psičke praviloma ne motijo niti ne povzročajo bolečine, pa tudi izcedek iz spolovila se redko pojavi. Tudi na spolovilu pri samcih se lahko pojavi ena ali več razjed z nekaj izcedka, vendar pes zaradi tega nima posebnih težav. Vendar pa predstavlja takšen klicenosec resno nevarnost za psičke, s katerimi se pari. Virus se namreč prenaša s spolnim aktom, pri psici pa lahko, poleg že omenjenih lokalnih sprememb, povzroči tudi motnje v brejosti. Poznano in dokazano je namreč, da lahko pasji herpes virus povzroča zgodnje odmiranje zarodkov ali pa zvrgavanje v kasnejši fazi brejosti. Pri zgodnjem odmiranju plodov v maternici sicer ne opazimo nobenih znamenj, saj se psički resorbirajo. O znamenjih, ki spremljajo abortus smo že govorili, pri CHV infekciji pa ni nikakršnih tipičnih posebnosti, na osnovi katerih bi lahko postavili natančno diagnozo.
Omenjene težave v brejosti niso zelo pogoste, pač pa imamo velikokrat opraviti z okužbami mladičev. Pasji herpes virus povzroča velikokrat neprijetnosti v prvem in drugem tednu življenja novorojenih psičkov. Ti se najpogosteje okužijo med samim porodom, ko potujejo skozi porodni kanal. Virus se naseli in razmnožuje v površinskih celicah dihal, mandljev in v bezgavkah psičkov, po nekaj dneh pa veliko število virusov preide tudi v kri, od koder se naselijo v skoraj vse notranje organe in krvne žile. CHV se v tej fazi, ki jo imenujemo viremija, močno namnoži in povzroča precejšne poškodbe telesnih tkiv.
Za razvoj virusa je ugodna tudi nekoliko nižja telesna temperatura ( približno 36-37 stopinj C ), ki je značilna za mlade psičke v prvem tednu življenja. Kasneje, v starosti dveh do treh tednov, se telesna temperatura dvigne 38,4 do 39,5 stopinje C in okužbe z CHV postanejo redkejše-
Kako izgleda bolezen pri psičkih?
Bolni mladiči postanejo otožni, ne kažejo volje do sesanja, neprestano stokajo, zlasti če jim otipavamo trebuh. Iz nosa jim teče sluzav izcedek, ki je včasih tudi krvav. Psiček ima lahko rumenozeleno drisko, telesna temperatura pa se zniža pred smrtjo, ki sledi 24 do 48 ur po pojavu prvih znamenj bolezni. V nekaj dneh praviloma pogine celo leglo. Če se kužki okužijo pozneje, ko so stari vsaj tri tedne, zbolijo za precej blažjo obliko, ki jo ponavadi prebolijo brez posledic.
Zdravljenje bolnih mladičkov je neuspešno, nekaj upanja daje le aplikacija hiperimunega seruma, medtem ko povišanje temperature pasjega bivališča, ki ga svetujejo vzreditelji in tudi veterinarji, nima večjega vpliva na zdravljenje in preživetje.
V preventivne namene v nekaterih državah s posebnimi preiskavami pregledujejo samce in samice pred parjenjem in če so izvidi pozitivni, parjenje ni dovoljeno. Pri nas takih preiskav še ne opravljamo, lahko pa se zgodi, da bo lastnik samca kje v tujini ( zlasti ZDA ) zahteval, da predložite dokument, ki dokazuje, da je vaša psička testirana in seveda negativna na herpes virus. Če imate torej namen pariti psičko v tujini, je prav, da se pravočasno informirate o zdravstvenih zahtevah lastnika plemenjaka. ''
Knjiga je izdana 1998 tako da mislim da je podatek o možnem testiranju pri nas zastarel in da se psico oz. psa da tudi pri nas testirati na herpes virus.
p.s. oproščam se za morebitne tipkarske napake