Glede na to, da je zdaj čas klopov, ki poleg tega da so nadležni zajedavci prenašajo še hude bolezni. Našla sem članek, ki opisuje dve bolezni Babeziozo in tukaj že omenjeno Erlihiozo. Prepisan ni celoten članek, ker opisuje še nekatere druge bolezni ki ne spadajo v to temo. Za morebitne tipkarske napake se opravičujem
vir: revija Kinolog februarska št. 2004, naslov članka: Protozoarne bolezni psov, avtor: dr.V.Simčič
''
Protozoarne bolezni psov....
Babezioza (babesiosis)Babeziozo pri psih v Sloveniji, povzroča krvni zajedavec Babesia canis (teh je nekaj podvrst), redkeje pa sorodna vrsta Babesia gibsoni. Prenašalci bolezni so predvsem klopi in redkeje drugi insekti, ki sesajo kri. Babezioza se nikoli ne pojavlja v obliki izbruhov, marveč posamično, predvsem spomladi in jeseni.
Babesia canis meri od 3 do 5 mikronov in je hruškaste oblike. Zajeda v rdečih krvničkah, kjer se najde v parih združena pod ostrim kotom. Razmnožuje se z brstenjem ali z delitvijo na dvoje.
slika vzeta s strani http://www.vet.uga.edu/vpp/clerk/Cleveland/Teža bolezenskih znamenj po okužbi je odvisna od vrste in podvrste zajedavca, od imunosti psa, njegove starosti in v določeni meri tudi od pasme. Od okužbe – to je od časa, ko se prisesa klop – do pojava prvih bolezenskih znamenj preteče 7 do 10 dni. Najprej se pojavi zvišana telesna temperatura, ki včasih doseže 41,5 stopinj celzija in nenadna huda potrtost živali. Po razmeroma kratkem vročinskem napadu, ki ga vedno ne zaznamo, nastopi obdobje brez temperature. Tedaj pride do razkrajanja rdečih krvničk, kar povzroči sprva bledico, kasneje pa zaradi zlatenice rumeno obarvanje sluznic in pojav krvi v seču. Temu se pridruži neješčnost, včasih bljuvanje in ponovno zvišanje temperature. Okužba s podvrsto Babesia canis rossi povzroči dodatno prizadetost različnih organov in znamenja s strani živčnega sistema. Potek in izid bolezni sta še bistveno slabša, če pride hkrati do okužbe še s protozoom Ehrlichio canis. Če pes ne pogine v začetni – aktualni fazi bolezni, takšno stanje traja še nekaj tednov, potem pa nastopijo znaki izboljšanja. Kdaj pride do popolne ozdravitve, težko ugotovimo, ker so povzročitelji še dolgo prisotni v gostitelju. To pa je faza, ko je pes pasivni prenašalec bolezni.
slika vzeta s strani http://www.vet.uga.edu/vpp/clerk/Cleveland/Za spoznavo bolezni so pomembni podatki o že ugotovljenih primerih babezioze oziroma njenem pojavljanju na določenem področju. Sum pa se postavi na osnovi letnega časa (prisotnost klopov) ter kliničnih znamenj in poteka bolezni. Domnevno diagnozo pa potrdimo, če povzročitelje odkrijemo v rdečih krvničkah. Precej lažje jih najdemo med prvim ali poznejšimi vročinskimi napadi. V novejšem času so nam na voljo tudi nekateri občutljivi testi. Z njimi je možno prisotnost povzročitelje dokazati v rdečih krvničkah v obtoku, tudi če so prisotni v manjšem številu.
Za uničevanje babezij v telesu se uporabljajo specialna zdravila (imidocarb dipropionat – ImizolO, pentamidin isethionat – LomidineO ali diminzen aceturat – BerenilO). Ob tem je v nekaterih primerih nujna transfuzija krvi in dodatno zdravljenje z vitaminom B12 in preparati železa.
Erlihioza (ehrlichiosis)Erlihije so kakor babezije obligatorni znotajcelični zajedavci, le da slednji okužujejo predvsem različne bele krvne celice in ne rdečih. Oba povzročitelja prenašajo klopi, bolezen pa se pojavlja po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Tako erlihioza kot babezioza sta opisani pri različnih vrstah domačih in divjih živali. V zadnjih letih pa iz številnih evropskih držav poročajo o okužbi z erlihijami tudi pri ljudeh. Prvi primer bolezni je bil ugotovljen v ZDA. Prvi primer specifične oblike erlihioze v Evropi katere povzročitelji napadejo samo določeno vrsto belih krvničk (granulocite), pa je bil potrjen leta 1996 prav v Sloveniji. Klični znaki t.i. akutne erlihioze se pri ljudeh kažejo z znaki splošne vročinske bolezni: povišano telesno temperaturo, glavobolom ter z bolečinami v sklepih in mišicah. Hkrati se zaznajo določene spremembe v t.i. beli krvni sliki, zlasti padec števila belih krvničk (levkocitov) in krvnih ploščic – trombocitov in/ali blago povišana aktivnost jetrnih encimov. Znaki obolenja običajno po nekaj dneh izzvenijo, pogosto brez kakršnegakoli zdravljenja.
Pri psih in redkeje pri mačkah lahko okužba z erlihijami povzroči hudo akutno ali kronično obolenje z različnimi bolezenskimi znamenji in spremembami v krvni sliki. Od pritrditve okuženega klopa do pojava prvih bolezenskih znamenj običajno preteče 8 do 20 dni. Akutni potek traja 1 do 4 tedne, počasnejši subakutni več mesecev ali let in kronični potek vse življenje. Kako hitro se bo bolezen razvijala, je odvisno od podvrste povzročitelja, odpornosti organizma, predvsem pa od odziva imunskega sistema. Pri akutnem poteku prevladujejo med splošnimi bolezenskimi znamenji potrtost, neješčnost, hujšanje in zvišana telesna temperatura; lahko se pojavijo še: okorna hoja, oteklina sklepov, tudi okončin, znaki prizadetosti osrednjega živčevja, povečanje bezgavk, povečanje vranice in krvavitve (drobne podkožne krvavitve, krvavitve po sluznicah ali krvavitev iz nosu). Pri počasnem subakutnem in dolgotrajnem kroničnem poteku gre predvsem za t.i. prikrito – latentno okužbo. Pri tem se pri navidezno povsem zdravem psu lahko nepričakovano pojavijo bolezenska znamenja značilna za njen akutni potek ali pa se pojavljajo dolgotrajnejše motnje gibanja.
Zanesljivo diagnosticiranje erlihioze je možno le v za to usposobljenih opremljenih klinikah; pri nas na Kliniki za kirurgijo in male živali Veterinarske fakultete. Upravičeno pa posumimo, da ima pes morda erlihiozo, če so pri njem prisotna opisana bolezenska znamenja, če je imel klope in če z laboratorijsko preiskavo ugotovimo nekatere spremembe v njegovi krvni sliki.
Zdravljenje je dokaj uspešno z antibiotikom doksiciklinom (Clinofug, Vibramicin) v dozi 10 mg/kg telesne teže, daje pa se od 14 do 21 dni. Pri psih s hujšim potekom, npr. z motnjami v strjevanju krvi, pa je potrebno še dodatno zdravljenje s transfuzijami.
Praviloma se bolezen v večini primerov bistveno izboljša v 24. do 72. urah po začetku zdravljenja. To pa ne pomeni, da smo erlihije s tem za vselej odpravili. V manjšem procentu, zlasti pri subakutnem in kroničnem poteku lahko pride do ponovitve bolezni.
Zaščitnega cepiva zoper bebeziozo in erlihiozo za sedaj še ni.
.......''
še nekateri linki o bolezni
Erlihioza
http://www.peteducation.com/article.cfm?cls=2&cat=1556&articleid=430http://www.petplace.com/Articles/artPrinterFriendly.asp?all=1&artID=3334&conID=21102Babezioza
http://www.2ndchance.info/babesia.htmhttp://www.vet.uga.edu/vpp/clerk/Cleveland/http://www.vin.com/proceedings/Proceedings.plx?CID=WSAVA2003&PID=6634&O=Generic