Evo mene… Spet sem »tukaj«… Z največjim veseljem…
Bližajo se božično-novoletni prazniki… Vsi že nakupujemo, zavijamo darila za naše najdražje. Tudi jaz…Le da sem jaz letos malo pohitela…In napravila »izjemo«.In sem že »obdarila« sebe…Ja, dobro berete… Obdarila sama sebe…
Saj vem, da se smešno sliši, da človek obdari sam sebe… Ampak tako je bilo….
Prejšnji vikend se je na Češkem , v Brnu, odvijala specialna razstava angleških koker španjelov, ki jo je priredil Češki koker klub..Nikoli še nisem bila na specialki…
In sem si dejala… Pojdi! Imela boš »praznik« za oči in praznik za dušo…
88 angleških kokerjev na enem mestu…
»Tega pa ja ne smeš » zamuditi«….Naj bo to božično darilo zate, darilo, punca«…Ja, tako sem si rekla…
Tam, v Brnu , je bil naš Tonček doma…9 mesecev…Pa tudi Zoja, njegova vzrediteljica ga bo zelo vesela…Taka prijazna, srčna, nežna gospa je ta Zoja…
Z Zojo se veliko »pogovarjava«, po teh sodobnih medijih… In v glavnem so »rdeča nit« najinih pogovorov psi .. Naš Tonček in njene koker punce…In sva že praktično celo leto »kombinirali« in dogovarjali najino srečanje…. Pa žal neuspešno….Leto pa je pri koncu…
Odločitev , da se bomo končno srečali, je bila enostavna, lahka….
In smo res šli. V Brno. Tonček, Milan in jaz. Bili dogovorjeni, da se dobimo z Zojo v soboto, okrog 14.00 ure . Moram povedati, da sem po poti bila kar malo na »trnih«…
Zoja si je strašno želela in upala, da se je bo Tony spomnil…, da jo bo spoznal… Minilo pa je skoraj 9 mesecev… Jaz tovrstnih izkušenj nimam… Tako, da o » prognozi«, kakšno bo to naše srečanje , nisem upala soditi….Bolj ko smo se približevali Brnu, bolj »nemirna« sem postajala… Razmišljala… In upala, da moj Tonček Zojo še vedno nosi s »seboj«…In da gospa ne bo žalostna, razočarana…
Končno je napočil »veliki« trenutek. Zoja nas je že čakala… Stala na ulici…Pomahala….
Ločilo nas je še 10,15 korakov… Naenkrat pa je Tony visoko dvignil glavo… Razširil nosnice…«Uporabil« vse čute…
Postal nemiren… Še enkrat razširil nosnice…Malo upočasnil korak… Začel mahati z repom, glasno in divje lajati….
Ljudje, to bi morali videti… Ni besed, da bi lahko opisala Tončkovo »reakcijo«… Začel je vleči povodec…V meni pa… Ne vem, kako naj opišem… Nemir je izginil… Spokojnost, sreča… Iz rok sem spustila povodec… Tony pa je dobesedno poletel proti njej.. Kot katapult…Zoja je počepnila in razširila roke… Tonček pa jo je »objemal, poljubljal«….Meni pa je vse »odpovedalo«… Obstala sem na mestu, noge mi niso več »služile«… Oblile so me solze… In slišala sem Zojo, kako govori: »Tonička… , Tonička…, moj Tonička…. Kako dolgo sta se »objemala in poljubljala«, ne vem… Izgubila sem občutek za čas in prostor… Zoja je prišla do mene… Tudi objokana… In me objela… Na« dolgo«…
In sva se sredi ulice objemali tudi midve… Milan pa je stal in gledal…. Dve evforični babnici… Kako »tulita«…. Ja, rekel pa ni nič… Je počakal, da se je evforija polegla…
Nato smo skupaj šli na kavo… Tonček se je kar »prilepil« na Zojo…
In ker je Zoja izrazila željo, da želi nekaj ur preživeti sama s Tončkom, sva ji ga seveda z največjim veseljem »zaupala« v varstvo.. Midva pa sva si ogledala stari del Brna, pohajkovala po božičnih stojnicah, poslušala ulične muzikante, jedla, pila punč….
Zvečer pa sva se vrnila po njega… Nekako sem »dobila« občutek, da bi ta naš cepec še kar rad ostal pri njej… In tega občutka se nisem »izgubila« do nedelje zvečer… Čisto zares…Tako zadovoljen je bil ob njej…
V nedeljo zjutraj pa se je začelo… V nobel hotelu (ala Holiday Inn), v kongresni dvorani… Rdeč tepih…Božična dekoracija…, In 88 angleških kokerjev…In toliko ponosnih lastnikov… In družin.
Kot sem rekla, praznik za moje oči in mojo dušo…
Ja, Zoja je Tončka lepo »oblekla«… V Armanijevo obleko. Tako bi rekla Damayanti….Ga obula v plesne čevljce….Ga naučila lepih manir…
In sta »plesala« po rdečem tepihu… Lepo ju je bilo videti….
Ja, Tonček je dobil CAC... V razredu delovnih. In to še ni bilo vse….. V "finalu", med 10 samci,i, ki so osvojili CAC, ga je sodnica, "specialistka" za kokerje, Poljakinja, ga.Božena Banasiewicz, postavila na 2. mesto.....
Madonca, jaz sem kar "zrastla", tako v višino , kot tudi v širino....
Moram pa povedati še nekaj… Pohvaliti gospo Zojo in njeno psarno Schonez… Razstavljala je tudi svoje 3 psičke… In vse tri so osvojile maximum…. Krono… Ta mala Cerutti je bila najlepša psička v razredu mladih, Tončkova sestra (iz istega legla) je bila najlepša psička razstave, Tončkova mama pa je dobila t.im. častni razred….
Tako, Zoja je razstavljala 4 pse (3 svoje in našega Tončka) , s »priimkom« Schonez…
In »člani« družine Schonez so bili v nedeljo »absolutni« zmagovalci ….
Bom pa z veseljem »prilepila« nekaj fotk… Samo saj veste… Ne znam… Mojega sina pa zopet ni doma..Ob torkih »splini« na študentske žure… Ja, bruc… In zopet sem »odvisna« od njega…. Samo »poloviti« ga moram… Ga »prositi« za uslugo….
Je pa vse to dogajanje »ovekovečeno« na spletni strani
www.cocker club cz - galerija…. Če utegnete, si le poglejte…Lepo nas je videti…
Vse 4 črne koker bučke skupaj… Moj Tonček se je razstavljal pod številko 5…
Kaj naj rečem za konec…. Bilo je lepo, nepozabno…. Spoznala sem nove, prijetne ljudi…In upam, da jih bom še kdaj srečala…Saj nas druži ista »ljubezen« - ljubezen do psov…. Se naklepetala za celo leto…. Uživala….
Vem, to ni naš »svet«… Mi smo iz drugega planeta… Pa vendar je bilo lepo, prijetno… In bom z največjim veseljem še kdaj obiskala kakšno podobno pasjo »high sociaity« prireditev…. Saj Tonček tudi lepo paše na rdeči tepih (ha-ha)….
Mi smo že doma… Tonček je že slekel Armanijevo obleko… Sezul plesne čeveljce…Se preoblekel…
In zopet je »stari« Tonček… »Toti Štajerc«..
Danes sta z Milanom že »plula« v starih, domačih vodah… Popoldne sta šla na race… In prišla s temo….
In Zoja mi obljubila, da bo naslednje leto obiskala Tončka in ostala nekaj dni pri nas....