Pino, ja bom v Hrušici, tako da me poišči pri koker ringu pa bomo zrihtali
V debato sterilizacije in kastracije se ne mislim spuščat, ker nimam izkušenj s tem, niti se nisem toliko ubadala s tem problemom.
diva1, vedno ko se je odprla tema, mislim, da se nihče ni spustil vanjo. Vedno je sledilo pluvanje po najšibkejšem členu oz. drugače mislečemu (v večino primerov meni), tako, da zdaj samo še pišemo kako se imamo lepo z našimi psmi.
Lahko pa na tvojo željo odpremo debato, sem pripravljena sodelovat, saj se vedno skrivajo noter stvari, ki jih še nismo raziskali in mogoče koristijo kateremu od bralcev. Ampak ne zamerit, ko odpiram pekoče teme.. za nekatere so seveda težje kot druge.
Že kar nekaj časa namreč razmišljam kam gre vzreja španjelov v Sloveniji. Imamo kar nekaj psarn, seveda, nihanja med njimi so kar velika. Nekatere bolj aktivne, druge bolj same zase. Ne obsojam nobenega, vsak kakor mu paše. Ampak ne glede na to, kako intenzivno se ukvarja z vzrejo, treba je vedno strmet k boljšemu. In v naši pasmi, naj bo to slabo ali ne, so TOP psi v Angliji. Torej tam je treba iskati zgled in sledit vsemu dogajanju. Občutek imam, da se nekateri namreč ne znajo premakniti iz mesta, da ždijo v svojem stolu že 30 let in samo zapirajo poti mladim in uspeha željnim vzrediteljem. Treba je začeti razmišljati širše, ne ostati zadaj.
Hrvati so pred kratkim sprejeli Sh Ch naziv. Takoj po razkolu hrvaške kinološke zveze in lovske zveze. Seveda, izredno pametna poteza za vse, ki so prej delali na lovskih izpitih. Poslušala sem nemogoče zgodbe in ja, sama sem sli mislila, kje za boga se je izgubila Slovenija, pod hudim pritiskom lovske zveze. Španjele se vse manj uporablja za lov in vedno več je razstavnih, ki pa niti z 7 CAC-i ne morejo postati šampijoni, saj je treba imet lovski izpit. Zakaj, saj lepota nima veze z zunanjostjo?
Pa se vračam v deželo Anglijo. Tam so ločeni razstavni in lovski španjeli. Koliko je to prav in ne, je najbrž kar hudo vprašanje, je pa dejstvo, da so prav tisti razstavni psi vzrejeni po standardu. Lovcem pa so prepustili najboljši nos in aktivne, brezdlake pse, ki niti od daleč niso več angleški koker španjeli.
Torej, bi se morali usmeriti samo v eno stvar ali iskati nek "balance" med obojim? Najbrž tisto drugo, ampak v praksi to ni tako zelo enostavno. Sama zase vem, da nikoli ne bom imela lovskih izpitov in bodo moji psi vedno samo tisti "razstavni lepotci" ter agility psi. Psi s katerimi se bo sigurno delalo, samo na drugih področjih (niti pod razno ne bom imela "zofa psov" ampak uzgojene poslušne repke). Vedno pa imam neko spoštovanje do tistih, ki počnejo oboje, čeprav, se mi kar smilijo tisti fazani, pa zajci,...
Pa recimo, da se človek odloči, da bo delal po pravilih in se matral z izpitom. Prva stvar ki jo rabiš je puška. Prosim lepo, jaz osebno kot mladoletna oseba mislim, da sploh nimam pravice nosit orožja.. kako za boga, naj potem imam razstavnega šampijona? Naj plačam lovcu, ki je slučajno prijatelj s sodnikom, da bo moj pes naredil izpit..? Kako kruto povezano, mar ne?
Eno izmed najbolj krutih dejstev je to, da mi, ki se trudimo z razstavami, in ki za njih porabimo velike vsote denarja (žal so naše razstave za svojo kvaliteto drage) ne moremo poplačati truda z nazivom SLO Ch. Tisti - torej lovci - ki pa to možnost imajo tega nikoli ne izkoristijo (CAC Radgona je samo 1 razstava, njim prilagojena, kjer so pač samo lovci, ampak za Ch naziv rabijo CAC iz mednarodne razstave, kjer pa jih že nekaj časa ni - vsaj od kar jaz hodim na razstave).
No pa da ne grajam cel čas, zdi se mi super to, da za vzrejno dovoljenje ne potrebijemo nobenih lovskih zadev. Tako se odpira možnost novim idejam, tisti, ki pa so še na starih tirnicah vedno lahko pokažejo svoje pse, ki so sposobni obojega.
Treba je mogoče odpreti glave še malenkost bolj. Kako se da izboljšati pasmo? Kaj lahko naredimo? Ja vsak posameznik že veliko, za tiste, ki so pa še na začetku, bi morali biti starejši vzreditelji, ki imajo več izkušenj bolj odprti in pripravljeni pomagat. Ne smemo se imet samo za konkurenco, treba je vzet vse skupaj v isti koš in rečt "Glej, res imamo pse, ki se lahko merijo z ostalimi, ni nas jih sram pokazat ostalim!" Seveda pa, če se ne napreduje pri enem, se tudi pri drugem ne bo. Konkurenca je vedno tista, ki nas žene naprej, in nam daje nek zagon bo boljšem. Zato pa so razstave. Samo naketeri jih ne razumejo najbolje.
K izboljšanju bi sigurno pripomoglo tudi bolj striktno delo vzrejne komisije. Niso vsi psi, ki pridejo tja odlični. Mar se ne počutite čudno, ko pride na pregled res krasen pes in dobi enako oceno kot pes, ki mu ne seže do kolen.. kako mislite, da se počuti tisti, ki ima krasnega predstavnika. Žal jemljemo odlično oceno preveč samoumevno, tudi na razsavah. Dobiti pravdobro pomeni že cel halo in neumnega sodnika. Ja včasih je res tako, ampak če ti to oceno da nekdo, ki to tudi trdno argumentira ter odlično pozna standard, zakaj se bi kregal?
In če razširim še naprej... Slovenija ni kaj dosti znana po dobrih kokrih v tujini. Dlje kot v Avstrijo in Hrvaško se le redkokdo vozi. Včasih bi se splačalo našparati nekaj evrov in si privoščiti resno specialko, kjer je prijavljenih po 100 španjelov. To je paša za oči in raj za vzreditelje. Spet nekaj, kar bi lahko poskusili doseč pri nas. Tako odpremo oči sebi in tudi drugim. Pokažemo tudi mi, da nismo največji luzerji ampak vzrejo jemljemo resno. Tako se bo tudi kdo pripeljal v Slovenijo parit, in bo kdo kupil mladiča tu. Zakaj bi morali vedno na Češko? Ali pa Hrvaško, Avstrijo, Slovaško? Vse te države imajo odlične specialke in resno vzrejo ter klube, pod katerimi delujejo. Na zdravih temeljih je treba gradit, in te je treba včasih tudi zamenjat. Samo volje je treba imeti dovolj, in mislim, da je mladi imamo, ampak brez izkušenih vodij ne gre.
Tako, upam, da je dovolj resna tema zate diva1. Upam, da bo še koga zbodla..