Zacetek poti je bil bolj stojec, saj smo ze kmalu po vstopu v Avstrijo zabili dve debeli cakajoci uri v koloni na avtocesti:
Smo ugotovili, da je skoraj vsaki drugi avto imel s seboj kuzka:
Zaradi celodnevnega dela, poznega odhoda, slabega vremena in razmer na cesti smo se odlocile, da prvo noc prespimo na pocivaliscu nekje pri Nurenbegu.
Nadaljevali smo pot cez celo Nemcijo, ugotovile, da je Hamburg zelo lepo mesto in sklenile, da ga nazaj grede obiscemo.Ker je bilo nogometno prvenstvo in nemska ekipa se je uvrstila v finale, se je nogometno navdusenje preselilo na ulice in ceste. Prav lepo in veselje je bilo za videti povsod navdusene navijace okrasene z njihovimi zastavami.
Prestopile smo mejo med Nemcijo in Dansko. Ugotovile, da je Danska zelo lepo urejena dezela in da so njihove cene poskocile za 100% v nasprotju z Nemcijo. Prvi most, ki povezuje celinsko Dansko z otocjem je bil kratek in tudi brezplacen. Drugi most pa nas je fasciniral. Ravno se je spuscal mrak, v ozadju lucke, voda levo, voda desno, kamorkoli si pogledal, sama voda. Obcutek, kakor, da hodis po vodi in, da bos ravnokar poletel med oblake:
Prispele smo do Kobenhavna in ker je bila ze pozna ura poiskale pocivalisce na obrobju, se udobno namestile in zaspale kot ubite. Zjutraj smo si napravile ornk okrepcilo in celo nasle cas za slikanje:
Nato pa sle na oglede mesta, ki je naravnost fantasticno:
Pozno popoldan smo se odpravile na sever otocka do trajekta, kjer smo preckale kanal med Dansko in Svedsko:
Pri vstopu na Svedsko nas je pricakala obmejna carina. Ker sem se postavila v vrsto za EU, kjer ni nic za prijaviti, nam niso gledali niti osebnih izkaznic. In kljub temu, da je Twister vztrajno limala smrcek na sipo in sedela v srednji vrsti na sedezih, nas nihce ni povprasal po dokumentih zanjo. Dejansko je bila to edina kontrola, ki nas je doletela, pa se za to nismo bili dovolj zanimivi.
Ker smo bile dovolj hitre smo se odlocile, da malo skrenemo iz poti in se odpeljemo proti Goteburgu in si ga ogledamo. Tam smo tudi prespale na pocivaliscu lepega golf placa, kjer smo si zvecer privoscile obilno vecerjo in se desert za po vrhu. Goteburg nas ni preprical. Razen tega, da smo na poti do njega na pocivaliscu srecali lepega mastincka italijanskih linij, svedske lastnice se ni zgodilo nic presenetljivega:
Tega lepotca smo potem tudi srecali na razstavi in se seveda druzili z lastnico.
Ker nam tudi vreme ni bilo prevec naklonjeno smo se odlocile, da se odpravimo po notranjosti proti koncni destinaciji. Vmes smo se ustavile v lepem mestecu ob jezeru Vatten, kjer smo imele celo colnarno in parkirisce zase. zato smo si privoscile obilno krepcilo, Twister pa se je lahko do mile volje naigrala:
Vreme nam je bilo resnicno naklonjeno za potovanje. Temperature so se gibale med 15C in 18C. Vcasih nas je narahlo opralo, kar je bilo za zunanjo lepoto nasega potovalnega "stanovanja" zelo priporocljivo. Zvecer smo prispele v Stockholm in se namestile na parkiriscu ob sejmiscu. Drugo jutro je izgledalo takole:
Ker smo nepricakovano hitro prispele smo imele dan viska za oglede, stikanje in nacrtovanje. Spoznale smo notranjost razstavisca, ki pa nas je razocarala, saj je razstavisce dajalo vtis povprecne cac razstave z dotrajano in pomanjkljivo opremo.
Ce vzamemo v obzir, da so imeli na voljo 2mio € za organizacijo potem je odvec moj komentar, da nismo videli nobene rozice ali pogrnjenih miz v ringih, kot je to navada v Kortrijku. Da so bili ringi "zavezani" naokrog in okrog in vcasih razstavljalci nismo vedeli ali igramo gumitvist ali preskakujemo ovire v visino. O razstavnih boksih ali kletkah ne duha ne sluha. Klopce so bile na vsake toliko case po sistemu gasilske veselice. Ce nisi pazil in si sedel bolj proti koncu klopi se ti je zgodil cudovit polet, ce je osebek na drugi strani zapustil svoje sedisce. Okupirale smo zelo lep hotel v katerem smo uporabljale sanitarije. Bili so zelo prijazni in nam dovolili uporabo elektricne omarce za potrebe polnjena baterij za fotkice in mobije. Dobile smo celo zastonj kavico in kartico za 24 urni vavcer za internet. Resnicno gostoljubni do amena. No, receptorji pa lustni kot hudic. Popoldan smo sle v mesto in si ga ogledale na brzino iz kombija, ker nas je prgnalo slabo vreme.
Zvecer smo v hotelu spoznale njihovo predsednico kinoloske zveze, ki nas je povabila na ogled njihove KZ in pasjega muzeja skupaj s sodniki. Ker jaz nisem zelela pustiti kombija in Twisty same na parkingu, smo se odlocile, da jih spremljamo s kombijem.
Najprej smo si ogledali njihovo KZ, ki je, blago recena, fantasticna:
Zaposleni imajo lahko kuzke v pisarni
Zaposlenih je 17 ljudi. Imajo svojega veterinarja. Za odcitavanje izvidov so za celo drzavo pristojni samo trije z licenco. V sklopu zveze je tudi pasji muzej, ki nas je totalno fasciniral:
In zunaj pred stavbo:
Ker smo imele dovolj casa, smo se odlocile, da obiscemo specialko tretje skupine. Na razstaviscu, ki je bilo na zelo lepem mestu pa presenecenje. Odvijalo se je vec specialk hkrati, zato sem uspela poslikati nemske doge, siperke, mastife, softije in se nekaj drugih pasem. Zapravili smo tudi prve svedske krone, ki smo jih preimenovale v "hrcke". To pa zato, ker smo danske krone poimenovale "kune". Vse samo zaradi lazjega razlocevanja. ceprav so locljivi tudi na prvi pogled, saj so prve brez druge pa z luknjami v kovancih. Papirnati denar pa nam je itaq hitro spolzel iz rok.
Psicka korzica za BOB:
Najbolj mi je bil vsec njihov razstavni sistem. Ob razstavnem ringu je bil brisani prostor, v katerem so lahko hodili samo fotografi i gledalci. Stanje in cakanje s psom pa je bilo zunaj te linije:
Kljub temu, da so vsi, ampak totalno vsi razstavljalci imeli ob ringih svoje sotore, je bilo dejansko prostora za vse, ceprav ringi niso bili pretirano veliki a vseeno dovolj prostorni.
Vrnile smo se na sejmisce, kjer smo nasle prijeten prostorcek in prespale. Koncno je prisel dan mojega razstavljanja. Zal nama je slo vse narobe. Twisty se je zacela goniti, nekaj jo je picilo v levi skocni zglob in ji je rahlo otekel. Sama sem vstala ob 6h zjutraj, bila prva pri ringu, postavila najin mastino sotorcek. Se sla uredit in nato zopet v vrsto za vstop na razstavisce. Kontrola na vratih pomanjkliva predvsem zato, ker najeti studentje niso vedeli kaj naj gledajo v knjizicah. Veterinarka se je ocitno bala pasem, ki jih ni poznala, zato je pri "grozljivih" pasmah pregled odpadel. Ravno tako niso vlekli iz potovalnih kletk in boksev psov ampak so samo bezno presteli knjizice. Kako je bilo druge dneve ne vem, vem pa, da je bil prvi dan pravi kaos glede pregledov a je kljub vsemu vse potekalo tekoce, saj se niso obremenjevali s papirologijo.
Twisty je bila na vrsti kot 42 od 45 mastinckov v katalogu.
Samicka na sredini je odnesla vse titule in se BOB:
Zal niso bili prijavljeni veliki in priznani vzreditelji. Ker so nam tudi zamenjali sodnika jih skoraj polovica od prijavljenih ni prisla. Sodnik je odsodil tako kot je. Upam samo, da se je prodal za dober denar, kajti dovolj ocitno je bilo, da je najlepsi in najboljsi mastino pristal komaj na drugem mestu.
Bili sta dve diskvalifikaciji, dobra ocena, nekaj pravdobrih. Na splosno je bilo na kompletni razstavi zelo tezko pokasirati odlicno oceno, se bolj pa prisepati do stopnick.
Moja cokoladna princeska je kljub tezavam, ki so naju pestile, suvereno zastopala nase mastino ritke in si prisluzila odlicno cetrto mesto v skupini sampionov ter tako stopila na zmagovalne stopnicke kot cetrta najlepsa psica na svetu v skupini sampionk. Prisluzili sva si kar nekaj rozetk, diplomco in trakec. Zal so bile rozetke proti placilu in seveda je mama Missa za svojo piccko lepoticko odprla zakeljcek in razkirala cekincke za posteno prisluzene nagrade. Slikca je na mobilcu in jo moram se obdelati.
Samo razstavisce me je presenetilo. Katalogi so bili placljivi in zasoljeno dragi, zato jih vec kot polovica ni kupila. V restavracijah v notranjosti hal je bilo prepovedano vstopiti z psom. Ker ni bilo na voljo kletk za pse je bil problem za toplo prehrano, razen za hot doge in burgerje.
Stojnic je bilo dovolj in tudi ponudba je bila pestra. Cene so bile prvi dan dokaj pristopne le evre nisopovsod sprejemali. Tam kjer pa so jih pa je bila neugodna menjava ( 1 / 7 ali 8 ), kar so druge dneve popravili in naredili menjavo 1 / 10. Vecinoma je bilo vse po 100 "hrckov" kar je zneslo 10 €. Bilo je na voljo tudi veliko testerckov, prisoten je bil pedigre, tako, da se je Twisty oborozila s priboljski, ki so ji zelo teknili, saj je ves cas potovanja natepavala mesne konzerve. Zaradi spremembe klime je bila zelo jesca in je potrebovala dnevno dozo 3x po 1250g in eno dodatno po 850g.
Isti dan smo si ogledali BIS, ki je bil resnicno lepo pripravljen, lepo voden in okusno dekoriran. Mimo so udarili edino pri tv prenosu, ker so kamere snemale v temi in na ekranih skoraj nicesar nismo videli. BIS prvega dneva je nesel prekrasen angleski buldog, ki je bil taka faca v ringu, da za sprehod po njem prakticno ni potreboval hendlerja. Resnicno je bil faca in zasluzeno je nesel razstavo prvega dneva. Zal ga nimam na fotkah, sem ga pa posnela in, ko uredim filmcek, ga pripopam. Tukaj pa so vzrejne skupine:
V petek smo si vzele cas za oglede mesta:
Stockholm smo si ogledale iz avta:
Pesaka:
Iz starega tramvaja stevilka 7:
Trajekta:
Mesto nas je ocaralo:
In za konec, najnovejsi nacin hendlinga po stockholmsko:
Lahko me vprasate karkoli o irskih mehkodlakih psenicnih terierjih :? Vse vem o njih. Celo pot sem Sanciko poslusala o njih. Prvi dan na Svedskem sem bila na njihovi specialki. Potem sem tri dni letala po razstaviscu, da sem kaksnega ujela v objektiv. Potem sem v soboto bila se na svetovni za softije. Vam povem, slikala in snemala sem kot pri norcih!
Stoskholm je zelo lepo mesto. Tudi ce bi ostale se celi teden, bi si ga komaj vsega ogledale. Tako pa smo vesele, da smo videle vsaj toliko kot smo, saj nam je nagajalo vreme in pa casovna stiska:
Na Svedskem smo na cestah srecevali veliko oldtaimerjev in tudi v samem stockholmu jih je bilo veliko:
V soboto smo po razstavi odpeketale proti domaci Evropi. Prespale smo na pocivaliscu in zjutraj odpeketale proti Nizozemski kjer smo si po celodnevni voznji privoscile vecerjo in zvecer okrog polnoci prispele v Belgijo kjer smo nocile v idilicnem okolju med konji:
Ker smo tako cisto slucajno bile v blizini smo se odlocile skociti na obisk v znano psarno njufijev "VERCORDIA'S" in seveda "ovinek" do mojih najljubsih "thatchroofovcev". Ata Dore nas je pricakal s cajem in kavico, njegova ljubka soproga Elke pa z obilnim in dobrim kosilom. Nasa Neyka je skoraj padla cez ograjo ob pogledu na njufovsko lepoto:
Jaz pa sem imela rahle ocesne probleme ob tejle lepoti:
Na moj srcek se mi je prilimal kot cigumi na podplat tale gobezdavi frajer:
In kamorkoli si pogledal, se je na posestvu skrival kaksen lepotec:
ali lepoticka:
Tole je Toscana, od nasih cokoladnih princesk sestrica po ocetovi strani. Tiste, ki ste bile z menoj predlani v Luxu se je spominjate, ker je premagala naso Twister.
No, in tale lepotec je strl srce nasi Twistici:
Po obilnem kosilu nas je ata Dore spustil v svojo privatno knjiznico, kjer smo prelistale vso mozno literaturo, ki jo je imel. Druzbo nam je delal od Twistwe ocka Antimo:
Kljub dobremu pocutju in gostoljubnosti smo se proti veceru odpravile proti domu. Bile smo pridne in hitre in smo prespale malenkost pred Munchenom. Ko smo ze mislile, da je konec nasih pustolovscin nam jo zagode nasa Jelka. Bilo je slabo vreme in povezava s satelitom je bila obupna. Ker sem jo imela naravnano na najkrajso pot jo je ubrala po svoje. Na vsak nacin si je zelela ogledati St.Johan na Tirolskem in nas popeljala v idilicno dolinco, kjer se je tudi koncala cestna povezava z zunanjim svetom. Ko nas je obvestila, da bomo prestopile na trajekt smo seveda v visokogorskih Alpah padle v smeh, saj smo bile prepricane, da se dela iz nas norca:
A se je izkazalo, da je avtovlak zamenjala za trajekt. No, me smo bile na zacetku malo v skrbeh a kasneje zelo navdusene nad novo dogodivscino. Pristale smo v idilicni vasici:
Nalozile kombi na avtovlak:
In se v udobnem nadstropnem vagonu odpeljale na drugo stran Alp:
Malo pred slovensko mejo smo si se zadnjic privoscile kavico in kupile slovensko vinjeto. Ko smo se koncno ustavile pred naso hisko je Jelka pokazala:
To je bilo potovanje, ki si ga clovek zeli vse zivljenje uresnici pa samo enkrat. Bilo je nepozabno in je neponovljivo. Peljale smo se po mostu cez morje. V tunelu pod morjem:
Videle neskonca polja vetrnic:
Srecale nove ljudi in spoznale vzreditelje pasem, ki so nam pri srcu.
Skratka potovanje, ki bi ga bilo vredno ponoviti v enaki zasedbi samo na kaksni drugacni in zanimivi destinaciji.
Nejka in Sancika sta se izkazali kot odlicni druzabnici, sogovornici, predvsem pa kot neumorni podpornici Twistine razvajenosti.Vesela sem, da smo se tako lepo ujele in da vama je moja Twisty prirasla k srcku. Obljubim vama, ce bo nas Twister kdaj postala mamica, da bosta vsaka svojemu mastincku za pasjo botrco z vsemi ugodnostmi in obveznosti, ki priticejo takemu naslovu.
Missa