Moje mnenje je, da je problem raka na mlečni žlezi pri psicah močno precenjen. Namreč....pri psicah so tovrstni tumorji v bistvu zelo lepo obvladljivi - pod pogojem, da so lastniki pozorni in jih najdejo dokler so majhni. V velikanski večini primerov ne metastazirajo, dokler niso nekje velikosti fižola. Razen v zelo redkih primerih, ko se pojavi naenkrat veliko število majhnih tumorjev in je treba odstraniti veliko žleznega tkiva, so operacije majhnih tumorjev povsem neproblematične, lahko se operira tudi zelo stare psice in pogosto se da celo narediti pod lokalno anestezijo.
Kar se tiče navideznih brejosti - v večini primerov sploh ne gre za pravo navidezno brejost (pri kateri se psica vede, kot da bo imela mladiče, koplje brloge, neguje igrače, ima mleko...) ampak za normalno obdobje po gonitvi, ko so psice pogosto ali požrešne ali ne jedo, lene, slabe volje, imajo povečane seske...kar pa mine samo od sebe po par dneh. Pri pravih navideznih brejostih, ki se ponavljajo, je vsekakor treba psico ali sterilizirati ali pa čim prej pariti, če si želimo leglo.
Edina resna prednost, ki jo vidim pri steriliziranih psicah je ta, da samo izjemoma dobijo piometro. To je pa res zelo zoprna zadeva, ki pa spet ni tako zelo pogosta, da bi morali zaradi nje preventivno sterilizirat. Spet, enako kot pri tumorjih na seskih: lastnik nesterilizirane psice mora bolezen dobro poznati in biti pozoren na znake.
Res zoprno je, če se piometra ali pa kakšne druge resne motnje pri gonitvah pojavijo pri zelo starih psicah, ki jih ni več mogoče operirati. Kar se rado zgodi. A če je treba, se da tudi te probleme zdraviti s hormoni in antibiotiki. je pa dolgotrajno in zoprno tako za lastnika kot za psico.
Kar se pa tiče trpljenja med gonitvijo: ljudje zelo radi zamnejujejo svoje muke in težave s temi od psa. lastnika motijo tuji psi, ki ščijejo po pragu, lastnika motijo krvavi fleki, lastnika moti....psice razen res redkih izjem med gonitvijo prav nič ne trpijo, če njihovi lastniki ne delajo cirkusa. Naše psice so recimo med gonitvami ekstra dobe volje, veliko bolj igrive kot sicer in celo delajo bolje kot normalno.
torej: nesterilizirane psice si lahko privoščijo tisti, ki so skrbni lastniki: imajo psico med gonitvijo v zaprtem prostoru, zunaj jo imajo vedno pod nadzorom, pazijo na morebitne tumorje, piometro...in jih težave, ki jih imajo oni sami med gonitvami ne motijo preveč.
in mimogrede - razen težav, ki so bile omenjene, so nesterilizirane psice v povprečju bolj zdrave in dlje živijo od steriliziranih - prav obratno kot se govori v reklamah za sterilizacije.
Normalno je, da so psice med gonitvijo zoprne do tistih samcev, ki jim niso všeč. pri koncu gonitve, ko še vedno dišijo, parile se pa ne bi več, so še ekstra žleht do samcev. Žlehtnoba jih mine v parih dneh. To, da je psica zoprna do novega psa ni nujno povezano z gonitvami.