Večji emšo ima nekaj prednosti. Recimo to, da si z leti nabereš kar nekaj izkušenj, daš skozi precej svojih in še več tujih psov in da ne nasedeš prav vsakemu napihnjencu, ki hoče drugim prati glave. In tega vi mladički ne morete nadomestiti. Čeprav mislite, da ste sneli z eno žlico vso modrost sveta. Večji emšo ne pomeni, da ne moreš slediti novostim - včasih imam občutek, da ste tamladi veliko bolj okoreli od nas in se držite tistega, kar so vam vlili v betice kot pijanec plota. Kot da se vam bo svet podrl, če boste poskusili pogledati še drugo stran. Če temu ne bi bilo tako, potem bi lahko recimo sledili tudi novim študijam (ki jih je vse več, tako da ne gre za eno izjemo ampak za trend), ki kažejo na vse več negativnih posledic, ki jih s seboj nosi kastracija (samic in samcev). Moje mnenje do kastracij samcev in samic je bilo nevtralno - svojih sicer ne bi dala razen če bili bili življensko ogroženi, a kar se tiče drugih, sem bila nevtralna. Dokler nisem po sili razmer dobila nekaj lastnih izkušenj s kastrati, ki so izrazito slabe. In ugotovila, da lastniki kastratov obeh spolov o slabih straneh najraje molčijo - vsaj dokler ne ugotovijo, da imaš tudi ti podobno težavo. Potem pa kar leti iz njih.
Sicer pa: spolni hormoni imajo v razvoju osebka številne vloge, ki niso povezane s razmnoževanjem. Svetujem, da si preberete kakšno dobro primerjalno fiziologijo, ki vsebuje tudi ontogenijo. Tak taprav špeh, enkrat za spremembo, ne iz vseh vetrov nabranih ništrcev iz neta. Potem bo postalo jasno marsikaj. Recimo to, zakaj se pri zgodaj kastriranih pojavlja nesorazmerna rast in z njo povezane ortopedske težave in se pri večjih pasmah zelo poveča nevarnost za osteosarkom, zakaj se spremeni razmerje med maščobo in mišicami ne glede na prehrano, zakaj se večina (ne vsi) kastratov ali zredi ali pa jim moraš tako omejiti hrano, da so neprestano lačni, zakaj prihaja do inkontinence, ki ni niti redka niti prijetna, zakaj se pri kastratih poveča nevarnost za razne hormonske, imunske in rakave bolezni - skratka kaj pomeni izguba zaščitne vloge, ki jo igrajo spolni hormoni v organizmu. Nekatere najnovejše študije kažejo tudi na to, da imajo kastrati obeh spolov VEČ vedenjskih motenj od nekastriranih - ne samo samice, za katere je že dolgo znano, da po kastraciji lahko postanejo agresivne do drugih psov - ampak vse mogoče od anksioznih motenj naprej.
Torej: nehajte se sprenevedati, kastracije so pohabljanje, enako ali bolj kot rezanje ušes, repov, glasilk.... včasih je pač treba izbrati manjše zlo in če živali nismo sposobni zagotoviti primernih bivalnih pogojev in kontrole, je boljša kastracija kot nezaželena legla in potepuški donhuani. Čeprav bi bilo najmanjše zlo, če si v takih razmerah živali niti omislili ne bi.
In fino bi bilo, če bi se pravičniki ozrli po pravih krivcih za zavržene živali. To vsekakor niso odgovorni lastniki nekastriranih živali, še celo če kdaj pa kdaj vzredijo kakšno nenačrtovano leglo. Pravi krivec je potrošniška miselnost, nepremišljen nakup živali in lenoba (psa ne socializirajo, ne vzgojijo, ga ne šolajo, mu ne omogočijo dovolj gibanja).