Lahko dodam še del naše trenutne sterilizirane ''statistike''.
Ena pokojna psica. Sterilizirana po prvi gonji. Odšla v 11 letu zaradi tumorja na osrčniku. Vse ostalo je bilo pri njej BP. Pudla po dlaki. Torej se tako ali tako ni misila
Trenutno 3 živeče psice. 2x S tik pred prvo gonitvijo, torej okoli 6m starosti. Majhne cca 5-6kg. Ena 6+let. Druga 11+let. Pudla ima dlako povsem enako kot jo imajo poznani nesterilizrani predstavniki iste kategorije. Tadruga psica pa lepo svetlečo, nič volnasto in menjano lepo 2x letno v enakem časovnem obdobju, kot jo je menjal intakten samec, živeč v istem gospodinjstvu. Nobenih težav. Razen tistih, ki so povezane z genetiko z istega legla. Ena se boji grmenja in ni povezano s sterilizacijo, ampak z njej groznim dogodkom, ki se je zgodil nekaj let po samem posegu. A je z obilico razumevanja in nekaj treninga zadeva že povsem obvladljiva.
1x S med brejostjo. Prekinjen Ups. Pri starosti 2+leti. Velika 30kg. V ledvenem delu izrazito dolga psica. Nesorazmerna nasploh čist cela. Torej potencialna kandidatka za inkontinenco. Pri 6+letah še vedno spimo na suhem. Sračka v karakter. Nestabilna. Nesigurna. Smotana, na kratko. A domnevam, da nima nobene veze s sterilizacijo, ker imajo praktično isti vzorec vsi njeni sošolci. In pa, ker imam srečo poznati del njene žlahte in se podobni vzorci vedenja izražajo tudi pri intaktnem bratu. Poleg tega je bila takšna že pred S. In se je zadeva ogromno popravila s pomočjo treninga. Dlaka tudi pri tej podobna bratovi (razen to, da je on samec). Enaka kot pred posegom. Menjava poteka 2x letno v enakem časovnem obdobju in podobni količini, kot njen brat živeč v drugem gospodinjstvu.
Kar se pa skupnega karakterja tiče. Tista zgodaj dobro socializirana BP. Tisti dve že zgodaj zafurani, ''popravljeni''.
Suhe. Pa brez diete. Dve pravzaprav hranim več, kot je priporočeno, ker sta drugače kaj hitro presuhi (tisti S pri 6m). Ena pa dobi normalno dozo hrane. Ekstrem porejena je bila pred posegom, ker je pač preveč slonela pri pultu in imela neomejen dostop do komposta.
Vse še žive in računam, da še bodo. Če je verjeti preventivnim ''servisnim pregledom'' in bioresonačnim pregledom so izvidi odlični. Pa prav nobena inkontinentna. Tamali dve sta brez jajčnikov. Tavelika pa brez vsega. Sterilizrane pri različnih veterinarjih.
Psice, ki so živele pri hiši precej časa nazaj pa kolikor vem nobena ni dočakala silne starosti (tja do 10-12let mislim, da je bilo max). Vse ''cele''. Večina z od-do težavami povezanih z reprodukcijo. Tukaj bi težko kaj več še rekla kot to, da je to zdaj že poštenih 20-30+ let nazaj in da so se vsaj v našem koncu veterinarske storitve izboljšale. Prav tako tudi to, da pokojni stari starši pač niso v pse vložili toliko kot jaz sama (ne znanja, ne denarja).
Zna bit, da bi se teiste psice danes pri meni ''obnesle'' drugače.
Ker pa kljub statistikam, ki čedalje bolj govorijo v prid ''celim'' psicam, še vedno srečujem precej manj težav s steriliziranimi psicami...se nekako še vedno rajši odločam za S, če vem, da psica ni primerna za razplod. Morda se pa zgodi, da moja naslednja kljub vsemu ostane ''cela''.
Zanimivo bi bilo spremljati študije, pri katerih bi se vključilo več generacij psov v istih gospodinjstvih. Npr. 50 psic sestr iz istega legla, ki bi dale vsaka svoje leglo in bi le-to bilo 50% sterilizirano in 50% dalo nadaljne leglo. Torej npr. 3 generacije. Nekaj njih S pred/po/ali sploh ne. S poudarkom istega gospodinjstva oz. isto možnostjo genetike in iste možnosit socializacije/vodnika. Razdeljene (tri generacije skupaj) seveda v različna okolja, k različnim vodnikom, k različnim življenskim slogom. Bi morda prišli tudi do ugotovitve, da ogromno težav opisanih v študijah proti-S niti nima veze s samo S. Torej tudi obratno, da sterilizacija nima nobene veze z odgovornim skrbništvom (ogromno živali se namreč S pa še zdaleč niso pri odgovornih lastnikih).
Odgovorno lastništvo nima s kastracijo/ sterilizacijo nobene zveze. Odgovorno lastništvo pomeni (poleg zagotovitve osnovnih potreb) premišljeno nabavo, zgodnjo socializacijo, primerno vzgojo in šolanje. Najmanj psov v zavetiščih imajo tam, kjer imajo urejeno to, kar sem napisala zgoraj, sterilizacij/kastracij (razen iz zdravstvenih razlogov) pa skoraj ne poznajo. Od vseh razvitih držav največ psov pobijejo v ZDA, kjer imajo pokastrirano vse, kar leze in gre.
S tem seveda ne mislim, da nekdo, ki ima težave s svojimi S živalmi nekje nekaj dela silno narobe. Zgolj to, da včasih pride tako, da ''privlačimo'' oz. zavestno izbiramo krizno kategorijo.
Sama sem ''mahnjena'' na alergike
Pa nima tukaj nobene veze naš življenski slog (ker pa kljub vsemu imam precej več zdravih, kot intolerantnih), prav tako ne S/K ali psica/pes (ker so bili tako eni kot drugi)...imajo pa en skupni dejavnik. Dve nerodovniški iz legla alergikov (oz. njihove žlahte) in en mladič od psice prestradane med brejostjo. In pa mene, ker zadevo opazim in jo obravnavam. Marsikdo je pa nebi.
Kolikor razberem iz Lanabelinega posta sta bili pasemski in od malega pri njej 2x S psici, če se ne motim v nekem žlahtnem/pasemskem razmerju (nobena inkontintna, zgolj dlaka drugačna- mimogrede našemu intaktnemu samcu se je dlaka ''na mladičkasto'' spremenila po 11 letu, ko ga je zdravje ''pohopsalo'' in je začel jest tablete). Ostale 3, ki se jim pojavlja več težav pa vse z neznano genetiko in preteklostjo. Se opravičujem če sem narobe razbrala podatke.