Lyra je bila druga.
V prvem teku je bila skoraj disk (ce lahko tako recemo, ceprav to se mi zdi da je to tako kot nosecnost: ali si noseca, al pa nisi; si disk ali nisi). No, slo je za las--ce bi stegnila nogo (najbrz tisto avstralsko) 1 cm dalje, se bi dotaknila palisade-napacne ovire. K sreci, me je poslusala in obrnila proc pravocasno, ampak komaj komaj. Gugalnica je bila ful cudna--lahka, visoka, in drseca. Ze psom, ki ponavadi nimajo tezav pri gugalnici, je slo narobe. Tako da jaz sem dala Lyri kar en lep cas (boste videli v posnetku, trajalo je celo vecnost), da je pocasi ampak sigurno lezla gor in gugalnica dol. Ni marala prevec, najbrz bi rada skocila prej dol, mi je pa zaupala in ubogala. Kljub temu, da smo najbrz kakih 5 sekund (!) rabili samo za to oviro, je bila na drugem mestu ze po prvem agility teku, ker je bilo malo cistih tekov.
Pri jumpingu mi je dvakrat stala iz startnega polozaja
, dvakrat sem hodila nazaj in jo popravila, morala bi ze tretjic
, ampak sodnik je izgubil potrpljenje
in ukazal, naj startam takoj. Pa sem, pa sva kar laufali. Brez kt, cas je bil soliden, ce ne lih blestec.
Avstralec Grin v enki je isto naredil--startal lazno--ampak Lilit ga je dal na prostor od dalec, ko je bil nekaj korakov blize starta--in je podiral palico pri prvi oviri.
To se je meni ze prej zgodilo na kaksni tekmi, zato sem bila zdaj tako pedantna.