Avtorske pravice v digitalnem svetu so nekaj povsem drugega, kot smo jih poznali iz časov pred internetom. Ena od prioritetnih direktiv EU je brezplačno znanje za vse; v okviru različnih projektov se financirajo digitalizacije celitnih arhivov, ki se v brezplačno rabo dajejo na internet. Eden najbolj posrečenih tovrstnih slovenskih projektov je
www.dlib.si, kjer boste našli ogromno, ampak res neprecenljivo ogromno materiala. Ki ga lahko kopirate, uporabljate, forvardirate brezplačno za svoje namene.
Edina zahteva, ki jo daje sekcija za avtorske pravice pri EU (to je malo poljubna formulacija, da ne kompliciram), je ta, da se stvari uporabljajo v nedobičkonosne namene - da torej s tem gradivom uporabnik ne služi. Tam objavljene fotke lahko uporabljam na svoji spletni strani, pa ne bom ničesar ukradla; ne smem pa starih fotografij natisniti na razglednice, ki bi jih potem prodajala in s tem služila.
Za moj okus sta gonja proti internetnim krajam in mahanje z avtorskimi pravicami nesmiselna, če na strani, od koder je neka stvar vzeta, ni izrecno napisano, kdo je nosilec avtorskih pravic, zraven mora biti tudi copyright logo. To je garant za to, da je nekdo z nekom sklenil pogodbo in nanj prenesel avtorske pravice na določeni stvari; če take pogodbe ni zadaj, je sklicevanje na avtorske pravice na delo nekoga tretjega en navaden larifari. Žal je tako.
Druga debata pa sta internetna morala in etika. Tudi jaz dostikrat kaj uporabim, a spodaj vedno navedem, kdo je avtor izvornega besedila (četudi sem ga jaz predrugačila) in kje si človek to stvar lahko v originalu ogleda. V bistvu pa mi ne bi bilo treba ... Ljudje se pač družimo s takimi, ki so nam tudi v etičnem smislu blizu; zoper tiste, ki nam niso in recimo brez navedkov uporabljajo stvari, katerih avtorji niso oni sami, pa prav dosti narediti ne moremo in je res škoda časa, da se s tem ukvarjamo. S takimi ljudmi se pač ne družimo in to je to. V pravnem smislu pa tudi če se dokaže, da nekdo ni neke fotografije posnel, nismo naredili čisto nič - človek ni s tem nič zaslužil, če je pa zavajal, pa s tem ni storil ničesar, za kar bi obstajala neka blazna verjetnost, da bo kdaj koli sodno kaznovan. No, načeloma bi se lahko dokazalo, da je zaradi teh fotografij hitreje prodal mladička, a da bi fotografija vplivala na ceno mladička, pa ne bo nihče dokazal. Živimo v posredovanem internetnem svetu in temu so se prilagodili tudi zakoni (so postali dosti bolj ohlapni), ker sicer bi bila že tako polna sodišča polna pravdanj o tem, čigava je kaka fotka, ob kateri sploh avtor ni naveden in prihaja po možnosti iz tuje države ... Dokler nekdo z objavo nečesa, kar ni njegovo, ni dokazljivo zaslužil, ni nič posebej narobe ...