Tema: Border Collie

[kalsang]

Sem pa hotela reči da rodovnik ni garancija za zdravje saj ni dokazov, da so skozi življenje rodovniški bolj zdravi od nerodovniških, kaj šele od mešancev. Res je, da morda nimajo nekaterih dednih bolezni, so pa lahko ravno tako podvrženi drugim.

Zato pa narediš domačo nalogo - si sprintaš rodovnik legla in greš preverjat zdravje prednikov!

Porkamadona, ves čas plozamo eno in isto, ampak povprečni kupec psa še vedno ne dojame, da mora pred nakupom psa narediti svojo domačo nalogo - preveriti zdravje, pasemsko tipičnost prednikov, kar mu omogoča rodovnik, pa preveriti vzreditelja, če je dober, če upošteva vzrejna pravila in če ima dovolj znanja.

Ampak ne, bolj enostavno je reči, da rodovniški so tudi lahko bolni, oziroma, ustreliti takšno neumnost, da so neprimerno bolj bolni od mešancev, in potem kupiti psa pri šteparju, pri čemer se pustiš nalagati, da se kar kadi. Kaj ti zagotavlja, da je rodovnik, s katerim so ti mahali pred nosom, res rodovnik staršev tvojega psa? Nikjer nimaš nobenega potrdila, ne moreš nikjer preveriti, kvečjemu lahko narediš DNK test.

Glede zdravja mešancev - se ti res zdijo tako čudovito in popolno zdravi? Npr. kmet ima privezano gonečo psico na ketni, njegov sosed pa na ketni samca, ki ga ponoči spušča. In tako se ponoči sparita. Nobeden od njiju nima pregledanih kolkov, oči ali karkoli drugega. Nikomur se niti ne sanja, kdo so njuni predniki, kakšni so bili po karakterju in kako zdravi so bili. Njunima lastnikoma se niti ne sanja, ali sta njuna psa zdrava. Ker itak so na kmetih psi zdravi dokler lepega dne ne crknejo mlajši od deset let na ketni. No, in skotijo se mladički, pa si jih potem potalajo v isti vasi, kot je to v navadi. In kdo čez eno leto hodi ponoči na dvorišče k privezani psici, ki se spet goni? Tokrat njeni lastni potomci. Pa se sparijo. Sin z mamo. In se skotijo mladiči. Pa si jih spet potalajo bližnji kmetje in tako naprej. Psi mešanci v isti vasi so večinoma v bližnjem sorodu in parijo se med sabo. Sin z mamo, oče s hčerjo, brat s sestro. Če te zanima, kako so mešanci res zdravi, poglej malo npr. spletno stran zavetišča Horjul (ta primer dajem zato, ker je tam vse zelo podrobno evidentirano). Zanimivo, s koliko zdravstvenimi težavami se tam vsak dan ukvarjajo, pa imajo večinoma same mešance v oskrbi...

Ne trdim, da so vsi rodovniški psi zdravi, vsekakor pa NISO bolj bolni od mešancev.

[sana]

Sicer ne spada v to temo, ampak ko se ravno že pogovarjate lahko nekaj vprašam... Že večno se mi pojavlja eno čudno vprašanje-zakaj na primer mešanci na vasi (ki so še po možnosti na verigah) doživijo tako zavidljive starosti? Vsi mešanci, ki sem jih poznala, niso imeli nikakršne primerne oskrbe, kaj šele človeške bližine pa so doživljali starost po 14 in 16 let.Ali ni to zanimivo V naši družini nikoli nismo imeli nerodovniških psov in so nas v vasi vsi čudno gledalli, češ zakaj si delamo stroške s psi, poglejte vsi vaški psi so bolj zdravi od vaših, nikoli ne potrebujejo veterinarjev in raznih cepljenj pa dočakajo visoke starosti. Se človek res kar vprašaš kaj vraga je to. Že res, da se niti ne ve kakšne bolezni imajo, amapk od kje potem tako dolge življenjske dobe??

lp

[andreja]

Meni se pa zdi, da je to bolj nekaj, kar vsi govorijo in zaradi tega mislimo, da je res. Jaz poznam samo enega mešanca, ki je dočakal 15 ali 16 let pa še velik je bil

Ostalo pa ne in ogromno jih pogine tako alil drugače od skotitve pa do prvega leta ali mogoče še kaj več... 
Plus, da če lastnike vprašaš koliko je star pes, navadno pojma nimajo kdaj so ga vzeli k sebi in po navadi ustrelijo kako številko na pamet. Kar je stareše od 7 let itak velja že za staro.

V glavnem občasno sem v našem (koperskem) zavetišču od svojega 14-tega leta. Nekateri so tam ostali do svoje smrti, ker jih nihče ni hotel posvojit. Mislim, da niti eden ni dočakal več kot 13 let. (če je k njim prišel kot odrasel je pa verjetno, da so falili starost...)
Naši mešanci tudi niso dočakali kake starosti, največ 13 let. Trenutno je posvojenec - nemški prepeličar star kakih 12 in se super drži, samo to je spet pasemski...

V glavnem iz lastnih izkušenj sklepamm, da "mešanci so bolj zdravi" ne drži! Razen seveda če se med pasemske šteje vse tiste buščke brez rodovnika, ki so zame mešanci. Tisto je pa kot zgoraj opisan primer. Mimogrede parijo v bližnjem sorodu, ker itak parijo tisto, kar jim je najbližje pa tudi če ne, imajo vse bolezni pasme, kateri so predhodno pripadali. 

[shinegirl]

Aja. Se pravi ce ima rodovnik, je velika verjetnost, da ima tezave, ce pa je sicer potomec dveh rodovniskih, ampak sam brez rodovnika, bo pa najbrz vse uredu al v cem je razlika

zakaj imaš ti filing da napadam rodovniško vzrejo? 

[andreja]

Ker si štartala s postom, da kako so rodovniški vsi bolni in si zato raje vzela nerodovniškega. Pol pa to izbiro zagovarjala z "zanimivimi" in malo spremenljivimi odgovori...

Za piko na i pa še napišeš, da sta kobajagi imela oba psa rodovnik. Bruh! Pa če je res ali ne. Financirat šteparje je isto, kot če sam tako ravnaš!

[kalsang]

Večinoma ljudje na vasi ne vedo, koliko so v resnici stari njihovi psi. Vedo, da imajo psa že par let, pa potem ustrelijo eno številko. To vsekakor ni zanesljiv podatek. Lep primer so na primer psi iz Prekmurja, ki jim prostovoljci v zadnjem času v soglasju z njihovimi romskimi lastniki iščejo nove domove. Lastniki pojma nimajo, koliko so psi stari, rečejo, da so recimo stari pet, šest let, po pregledu pri veterinarju pa se izkaže, da je pes star kvečjemu dve leti.

Če pes ni veterinarsko pregledan, ne moreš vedeti, ali je zdrav. Če pes vse dneve preždi na verigi in ga ne vidiš na konkretnem sprehodu, prav tako ne veš, ali mogoče šepa, ga boli kakšen sklep, kolki, hrbetnica. Pes itak večinoma leži v kakšnem kotu na dvorišču in se občasno zažene na ketni. Tista, da ne potrebujejo cepljenj - vraga, saj tudi rodovniški psi ne potrebujejo cepljenj, da bi bili bolj zdravi, ampak ker je takšna zakonodaja!

Noben lastnik ketnarja nima pojma, kako prepoznati bolezenske pse pri psu. Za to, da ima živ alarm na ketni, v resnici ne potrebuje zdravega psa. Ne moti ga, če se pes praska in ima na primer spuščaje/alergijo. V gobec mu nikoli ne pogleda, da bi videl, v kakšnem stanju so njegovi zobje. In ker ne prepozna bolezenskih znakov, psa tudi ne zdravi, pa tudi če se mu zdi, da je mogoče nekaj narobe, psa ne pelje k veterinarju. Se bo že zlizal, pravijo.

Kakršnekoli trditve, da so ketnarji bolj zdravi od rodovniških ali drugače živečih psov samo zato, ker slednji večkrat vidijo veterinarja (pa čeprav samo za cepljenje in preventivo in ne zaradi bolezni) so neosnovane. To je tako, kot če bi stali na primer pred drevesom z zaprtimi očmi in trdili, da drevesa ni, ker ga ne vidimo. Dejstvo je, da o zdravju ketnarjev ni informacij, vendar to ne pomeni, da so bolj zdravi.

[deteljica]

Zagotovo ne drži ,da so mešanci bolj zdravi, imajo pa bolj brevestne lastnike in zato jih je v kartotekah veterinarjev manj.
In še bolj zagoto drži,da so najmanj zdravi pasemski psi brez rodovnikov.
Sledijo jim pasemski psi s sumnljivimi rodovniki.
Najboj zdravi so pasemki psi dobre vzreje in "mešanci" bolje rečeno prvobitni pokrajinski cucki, ki med predniki nimajo nobenih pasemskih psov, ki pa jih dandanes takorekoč ni več (no mogoče kje na kavkazu in drugih manj dostopnih delih zemlje, pa pri avtohtonih ljudstvih ).

Večina današnjih mešancev in "kao pasemskih brez rodovnikov" pa je posledica mešanja in parjenja slabih, nekoč rodovniških psov in seveda pridno kopičijo in multiplicirajo vse zdravstvene in značajske napake svojih (slabih) prednikov.

Zdravstvenega stana kmečkih psov pa ni nemogoče oceniti ne samo zato ker niso nikoli pri veterinarjih, ampak tudi za to ker se večino stvari ssploh ne opazi, ali pa do njih sploh ne more prit (npr natrgane vezi),če pes vse življenje nekje postava. Predvsem se ne opazi za bolezni oči, sluha in motorike.
Zelo očitne so te razlike že pri psih, ki delajo in takih, ki so samo hišni ljubljenčki. Mnogo težav, ki se jih pri navadnih hišnih psih ne opazi, se kmalu pokeže ob rednih obremenitvah. Da ne bi o tistih skritih minah,ki se pokažejo šele pri potomcih.

Prav tako je smešno nasedati izjavam, da je nek kmečki verigar star- saj večinoma sploh nimajo pojma koliko je res star, pa tudi okvirno vedo se radi zlažejo in pretiravajao. Za kmete je star vsak pes, ki ima več ko pet let, predvsem,kadar jim to ustreza

[andreja]

In znajo se jih znebit tudi predčasno, tako da niti nimajo časa zbolet. 

[shinegirl]

Pes nikakor ni za na verigo, na žalost pa eni to danes še počnejo, pa ne le na vasi, ampak tudi v Ljubljani  . Delate pa veliko krivico tistim, ki imajo mešance, ko pravite, da lastniki zanje manj skrbijo. Ni vse v denarju in če nimajo dragega psa še ne pomeni, da zanj slabo skrbijo. Sama sem bila v pasji šoli s kar nekaj mešanci, ki so tako razvajeni kot naš in imajo tako rekoč vse, zanje lastniki zapravijo veliko denarja. Tudi prijateljica, ki ima pa psa, posvojenega iz zavetišča, zanj skrbi kot za otroka, ga vozi s seboj v službo in se ima zelo lepo, zato ni treba posploševat, kakšni so lastniki in tako. Poznam tudi primere, ko so lastniki rodovniške pse enostavno privezali na verigo- po začetnem navdušenju, ko so iz tujine pripeljali čistokrvnega turškega kangala, je ta pristal na verigi. Pa soseda ima rodovniškega strafforda na 2m2 velikem balkonu, ravno tako so imeli prej tam dva psa, ki sta tudi imela rodovnik, a žal vse življenje preživela na majhnem balkonu.

[kalsang]

Daj, še enkrat preberi. Pisala sem o ketnarjih, ne o mešancih.

[shinegirl]

A kmečke pse se enači s ketnarji?

[andreja]

Povprečje je takšno pa če ti še tako ni všeč. Je pa treba pogledat malo dlje od sosedov po navadi. In to, da kdo pride v šolo s psom na žalost še ni zagotovilo, da zanj primerno skrbi. Ne glede na rodovnik.

Debata je bila o zdravju mešancev priti rodoniškim. Ki se bo po vsej verjetnosti itak kmalu prestavila tam, kamor spada...

[deteljica]

bla ,bla , bla- vedno ista nakladnja s strani tistih,ki so s svojim denarjem podprli šteparijo in nemoralno razmnoževanje kao pasemskih psov.
Vse polno izgovorov,ki naj bi opravičili in poveličali pravi edini motiv- kako poceni dobiti nekaj,kar bo izgledalo drago.

Ja res je da so lstniki na vseh straneh taki in drugačni- a procentualno je neprimerljivo manj slabo oskrbovanih,zanemarjenih zapuščenih in oddanih psov iz serije tistih, katerih lastniki so nakup skrbno preučili, načrtovali in zanj odšteli pošteno vsoto.
Le poglej po spiskih zavetišč in bodi tako dobra pa za nas vse naredi eno statistiko- na koliko nerodovniških psov se valja po zavetiščih en rodovniški?-Pa še tu navadno ne gre za neke priznane vzreje pač pa za rodovniško "ljubiteljsko" šteparijo, pogosto iz tranzicijskih držav, ki se približuje nerodovniški.
Skrbno izbrani in plačani psi se sicer tudi občasno zamenjajo lastnika vendar imajo večjo verjetnost da ga najdejo pa tudi le redke izjeme se ne oddajao direktno od starega lastnika.
Potem pa naredi še drugo ststistiko- koliko res dragih veterinarskih posegov je bilo opravljenih na mešancih in koliko na rodovniških? Ob tem moraš seveda verjeti predpostavki,da je povprečna obolelost podobna. Pa se vprašaj koliko ljudi, ki so pripravljeni odšteti največ 200 EUR za psa bo financiralo 1000 EUr za vskega od njegovih zanič kolkov? Ali je bolj verjetno,da bodo rekli,ja naš Pufi je pa malo bolj umirjen in se bo pač v prvi prestavi (pa z bolečinami ) vklekel skozi življenje s tistim kar pač ima za dediščino. Ali pa z izjavo- niče se ni dalo narest , naročili evtanazijo psa, ki bi ob dragih zdravilih sicer lahko normalno živel dalje?

Potem pa poglej še malo linke na pupy mille in si čestitaj ker to podpiraš ,tako finančno kot z izjavami.

[shinegirl]

Kaj bom jaz delala statistiko zate. Sama si jo naredi. Pa naredi si še tisto, koliko procentov psov je rodovniških.

[deteljica]

Kaj bom jaz delala statistiko zate. Sama si jo naredi. Pa naredi si še tisto, koliko procentov psov je rodovniških.

zame je ni treba- jaz imam razjasnjene pojme  . Procent rodovniških je pa po državah znan podatek- ne rabin izumljat tople vode 
Da je malo rodovniških psov v Sloveniji me sploh ne čudi.
Slovenceljni pač niso niti izobraženi, niti moralni in posledice pri odnosu do živali in vzreje so očitne  .
V Skandinaviji npr pa majo pa mal višji nivo pod sklapom, zato so procenti obrnjeni. In glej čudo, tam nimajo zavetišč- jih ne rabijo 

[shinegirl]

Jap se strinjam glede zavetišč, super da jih ne potrebujejo. Upam, da se bo tudi pri nas trend obrnil v to smer. Pa tudi upam, da bodo ljudje začeli z ljubljenci delati po pameti, da ne bomo rabili pravilnikov in sankcioniranja, da bodo ljudje dojeli kaj se pravi skrbeti za žival.

[sana]

Ampak dejstvo je, da zagotovo vem, da je bilo kar veliko mešancev ki sem jih poznala dejansko zelo starih. To me čudi. Vse vem, tisto, da bolezni pri takih psih niso nikoli odkrite, da se točne starosti ne ve...to mi je vse čisto jasno in ima smisel. Se pa točno spomnim, da sem nekatere pse spoznala pač takrat ko sem se komaj začela zavedati in so bili tam še ko sem bila jaz stara 12, 13 let,... To je pa zanimiv podatek ane. Nisem spraševala koliko so stari, saj znam zračunati približno... Če se psa spomnim od mojega nekako petega leta in če je pri mojiih 12-ih še vedno tam, vemo koliko približno mora biti star. Mogoče so imeli srečo-kolikor je lahko sreča če preživiš 13 let in več enolično življenje na verigi je pa druga pesem
In še to ja...nimajo vsi mešanci in psi na deželi slabega življenja. To se strinjam. Mi živimo na deželi pa se mi zdi, da sta psa prav srečna je pa res da nimata dolgočasnega življenja in kakšne verige tudi od daleč ne vidita, živita skupaj z nami

To da mešanci dočakajo visoko starost sem izpostavila čisto tako kot zanimivost, ker imam take izkušnje pa mi po pravici povedano nikoli ni bilo jasno zakaj je tako.

lp

[andreja]

Sej kakšen zelo verjetno je dočakal tudi preko 11 let recimo, ampak če se naredi računica 12-5=7
Tako da to spet ni veliko... Si na istem kot mi

[kalsang]

To da mešanci dočakajo visoko starost sem izpostavila čisto tako kot zanimivost, ker imam take izkušnje pa mi po pravici povedano nikoli ni bilo jasno zakaj je tako.

Tudi rodovniški jo. Tibetanske pasme na primer praviloma vse dosegajo 15 let in več, tudi mastif, ki je precej velika mrcina. Večina pasem doseže vsaj deset let, manjše vsaj petnajst. Celo naša nemška doga je dosegla 11 let, pa naj bi bila ta pasma znana po kratkoživosti. Zato je starost, ki jo pripisuješ mešancem, prej značilna za vse pse. 12 ali 13 let zame ni tako visoka starost. Nekako povprečna, ki jo lahko doživi tudi velika večina rodovniških psov.

Za mešance je pa žal tako, kot smo že rekli, da se večinoma ne ve, kdaj so se skotili ali celo prišli k hiši, pa se nekako ugiba in pretirava. Tudi tebe je hitro zaneslo. Kot je napisala Andreja, se je tudi v tvojem primeru izkazalo, da pravzaprav omenjaš pse, stare sedem let.

Nihče ni napisal, da vsi psi na deželi živijo slabo. Tudi mi smo na vasi in našim psom se ne godi slabo. Tudi nekaterim psom naših sosedov ne, ampak prevladujejo še vedno psi na ketnah z zagotovljenim minimumom od minimuma in nič več.

[deteljica]

Verjamem da obstaja tudi veliko starih mešancev- predvsem kjer so res mašanci ine zmešanci nekih pasem, ali pa nerodovniški kao pasemski.
Ampak jaz imam vedno rodovniške pse in vsi , ki se jim ni dogodila kakašna nesreča,ki ni odvisna od starosti in rodovnika, so živeli cca 15 let.
Ni pa trajanje življenja do pogina edino merilo zdravja. Ker mnoge zdravstvene težave niso smrtne, ovirajo pa psa pri življenju in lastnika pri uporabi- če ga seveda uporablja. Npr zaradi slabih kolkov ali PRA noben pes ne umre in vedar si ne želim imeti psa s tako genetsko pomanjkljivostjo. in večina testov ki se izvajajo pri rodovniki vzreji zajema izločanje bolezni, ki niso smrtne.

Pri primerjanju življenske dobe pa se mnogi ob iskanju pomankljivosti rodovniških psov manipulatvno obesijo na primerjave z molosi, kar je zavajajoče.
Zagotovo so mnoge pasemske skupine bolj dolgožive od mešancev- npr čivave, partipski psi, terierji, tibetanske pasme itd. Za mnoge pse teh pasem ni nič nevadnega, če dočakajo 20 ali več let.

Za našo debato pa bi bilo edino merodajno primerjati zdravje in dolgoživost psov iste pasme- uradne(rodovniške) in divje(nerodovniške) vzreje. In ob tem je povprečje tako,da so tisti iz uradne vzreje bolj zdravi in bolj dolgoživi.
Kar pa ststistika ne določa posameznika je seveda mogoče, da ima kdo nerodovniški primerek, ki je zdrav. Vendar je tu spet tako- slabše ko je razmerje med št rodovniških in nerodovnikih pri posamezni pasmi, večja je verjetnost,da bodo med rodovniškimi zelo pomanjkljivi in bolani primerki, ker niso več "plemeniteni" s strani preverjene vzreje.

[anessa]

vsak bo vedno zagovarjal svojega psa. Pa naj bo rodovniški ali nerodovniški. Pri nas smo imeli mešančke, prav tako pa tudi rodovniške. Mešanki sta dosegli 18 in 16 let,med tem ko je ena rodovniška samo 5 let( čivava). Pa so imele vse iste življenske pogoje. Človek, ki nima rodovniškega psa bi se moral zavedati, da je vzreja nesmiselna.

Če bi bilo po moje bi vse nerodovniške psičke bilo treba sterilizirat pse pa kastrirat - zakonsko!

sicer je pa to tema o borderjih in ne o rodovniških oz. mešančkih

LP!

[5rca]

Če bi bilo po moje bi vse nerodovniške psičke bilo treba sterilizirat pse pa kastrirat - zakonsko!

Pa ne bi s tem nič rešili, ker imajo nerodovniška legla tudi ljudje, ki imajo rodovniške pse. 

[andreja]

Obvezna kastracija po zakonu se tudi meni ne zdi v redu. Morda za določene posebne primere (samo ne me vprašat katere ) In nikakor ne pred dopolnjenim vsaj pol leta starosti. Moje mnenje.

[sana]

Sem napisala že zjutraj post pa sploh nisem vedela da ga ni tukaj V glavnem sem hotela povedat, da me spet računica heca ne, ampak malo drugače sem računala... tisti kuža na primer je bil že odrasel ko sem bila jaz stara pet let in ko sem bila jaz 13 je bil še zelo živ
Dočakajo nekateri mešanci tudi kar visoko starost in zato na žalost nekateri opravičujejo to, da imajo mešance...
Včasih je bilo v naši vasi veliko ''verigarjev'', zdaj živim v drugi vasi pa stvar ni nič boljša, čeprav je kar nekaj let preteklo od tega ne vem kdaj se bo kam premaknilo...

lp

[sibila]

V tokratni številki Moj pes je predstavitev pasme border collie, na naslovnici je pa naša lepa sestrica Miša.
Pa not so še ostale 'naše' dame, pa še in še...luštno je.

[Ewe]

Kdo pa je rjavo bel border v reviji?

[Kolibri]

Mali rjavček je Bronzo, sin Vene in Tallya 

[Samoyed lover]

Super pasma! Ti psi so mi zelo všeč. Izgled imajo krasen, pa tudi karakter.

[Lydia]

Predvsem karakter 

[silver]

V tokratni številki Moj pes je predstavitev pasme border collie, na naslovnici je pa naša lepa sestrica Miša.
Pa not so še ostale 'naše' dame, pa še in še...luštno je.

Končno.