Jaz tudi živim z bordejem-i in zraven drugimi pasmami, pa prav tako nisem opazila nobene superiornosti- prej obratno.
In to je edina pasma pri kateri se mi je dogodilo, da je bil značaj osebka tako ogben, da enostavno nisem zdržala ga gledat in živet z njim.
In če se kdo zgraža- ponavljam še enkrat- mnogi imajo ogaben značaj, oz ga sploh nimajo - navadne nikakve gliste.
Lepota pa je relativna stvar - vendar še vedno najbolj drži opis, da je pasma najbolj podobna vaškemu cucku po zunanjosti, z izjemo posmeznih psov lepotnih linij, ki so podobni plišastemu medvedku (in so posledično pogosto tudi približno toliko uporabni).
Kdor hoče bit zadovoljen z borderjem mora imet zelo precizno izdelano sliko kaj bo z njim DELAL, poleg tega mora bit še psihično pripravljen na njihove pasemsko specifične izpade in pomanjkljivosti, kajti to je edino kar to pasmo dejansko loči od ostalih.
Glede kulture komuniciranja pa- vsem potencialnim kupcem bi bilo bolje, če bi bili opisi pasem realni s poudarjanjem njihovih potencialnih pomanjkljivosti ne pa kičasto pocukrani in polni hvale temelječe na pravljicah in bajkah, ki spominjajo na prodajne reklame supermarket artiklov.
Deteljica, tole je pa presenetljivo direktno napisano in to mi je pri ljudeh všeč, čeprav je tudi malo dramatizirano
Tudi sama že ves čas, odkar se zanimam za pse (skoraj 30 let) opažam, da pretirana popularnost praviloma sami pasmi na daljši rok naredi veliko več škode kot koristi - tako je bilo in je še vedno npr. pri škotih, zdaj se to dogaja pri borderjih. Po svoje sem vesela, da Avstralci niso tako popularni, ker bi bila tudi to gotovo ena nova pasja katastrofa. Npr., za razliko od borderjev so ti lahko čisto zadovoljni družinski psi, tudi če niso neprestano in intenzivno zaposleni z npr. treningi agilityja in podobno. Zadošča, da se ljudje "normalno" ukvarjajo z njimi, to pomeni, da se z njimi vsak dan malo poigrajo, malo učijo (trikce npr.), gredo z njimi na dolg sprehod, tek ali kolesarjenje. Ampak to pomeni še vedno precej časa posvečenega psu VSAK DAN.
Ali hočeš ti povedati, da enemu borderju to le ni čisto dovolj, ali se motim ? Kar se borderjev tiče, jih poznam kar veliko in ugotavljam, da so si neverjetno različni, pa tega ne morem pripisat njihovemu lastniku. Se mi zdi, da so neodvisno od vzgoje oz. lastnika ali popolnoma nezainteresirani za ljudi in druge pse ali pa nasprotno zelo priljudni in prisrčni ter zaupljivi (jaz jim tega ne štejem za slabo
). Moti me, da jih večina precej in tudi dokaj histerično laja, še posebej pri delu oz. na treningih. Opazila sem tudi, da samci (cca 50 %) radi renčijo (kot prvi) na druge pse, kar mi nekako ne gre s to pasmo skupaj - to menda kaže bolj na pomanjkanje samozavesti, bolj kot nevzgojenost.
Res me zanima vaše videnje te pasme v situaciji, ko že vsi hočejo imet BCja, ker je tako pameten in super pes
. Meni je ful hecno, ko na PSTju ljudje vidijo mojega trikolor avstralca in komentirajo vpričo mene, češ, to je pa najbrž border, če pa ne, je pa gotovo mešanec z njim. Jaz na take komentarje več ne odgovarjam, ker se mi zdi butasto - če bi jih zanimalo, bi itak vprašali. Ampak ljudje so po večini zelo površni, ko gre za znanje o psih. Mislim, da sem prav hvaležna Miheli Zupanc, ko sem iskala pasmo in mladiča, da sem naletela na njen opis pasme - je zelo realen
.
To se mi zdi res pomembno, saj so opisi v pasji literaturi po navadi zelo splošni in enostranski. Mislim pa, da je vsaka pasma izzvi zase in vsakdo bi moral pred nakupom psa čimveč vedet tako o psih na splošno kot o sami pasmi.