Deteljica, to zelo drži, da je treba poznat značaj prednikov za več kot eno generacijo. Iz genetike je tudi znano, da so dostikrat potomci bolj podobni (ni važno ali po zunanjosti ali po karakterju in ostalih lastnostih kot npr. zdravje) starim staršem ali tetam in stricem kot pa staršem
. To dobro vemo tudi tisti, ki imamo že malo starejše otroke, kaj vse se dogaja med odraščanjem. Malček je bil najprej "cela mamica", na začetku pubertete je postal "cel očka", glej ga zlomka, ko pa že takorekoč odraste, pa kar nalepem ugotoviš, da je po karakterju kot dedek in malo tudi kot teta, pa tudi po postavi se je čisto spremenil
. To so vse geni
.
Koliko pa v resnici naredi tukaj vzgoja (otrok ali psov, ni važno
?? Nekaj že:pri ubogljivosti, spoštovanju avtoritete, gotovo, veliko pomeni tudi način življenja (aktivnosti, dnevna rutina), ampak ... Kaj mislite tisti izkušeni z vzgojo že več psov in obenem poznate več njihovih prednikov, koliko je res vzgoja in šolanje naredilo iz vašega psa in koliko lastnosti je prinesel s sabo in jih postopoma razvijal, tudi neodvisno od vašega vpliva
. Mislim, da še izkušeni genetiki in vzreditelji težko zanesljivo in preprosto odgovorijo na to vprašanje
.
Čeprav nimam nič proti mešančkom, ga sama pač ne bi nikoli imela, ker je absolutno velika prednost za lastnika psa dober rodovnik, ampak res dober in pa dober vzreditelj seveda. Tudi, če psa ne razstavlja in ne vem kaj še načrtuje z njim