Tema: Border Collie

[Florinca]

deteljica, good point   

[isla]

Pomoje gre bolj za to, da se lahko še kaj neporušenega poruši in to ustvari pok ali hrup. Sicer ne vem ker nisem reševalec ampak tako si razlagam.

[isla]

Definitivno je nekaj na tem, da niso bili ustvarjeni za bližino strelov, precej je pa tudi dedno prenosljivo.

Lp z.

Dedno prenoslijvo pa je zato, ker na to pač nihče ne pazi pri vzreji, ker razen za ruševninarstvo to ni zelo pomembna stvar.
Ash sicer na posamezen strel ne reagira, reagira pa na rafal petard ali raket in to na način, da se začne zaganjat in lajat (ne vem če to spada v poglavje streloplahosti?)

[deteljica]

Zvok rušenja objekta ali kastrole, ki pade na tla ni nujno, da pri psih povzroči reakcijo kot strel. Celo strel iz puške je za pse drugačen kot strel iz štartne pištole. Pri lovcih np rniso tako redki psi, ki se bojijo štartne pištole ali petard, obenem pa so popolnoma sproščeni ob strelu iz puške.
Iz tega stališča je bedasto preverjat reakcijo na karkoli drugega kot na to, kar se bi res lahko dogajalo- za uporabnostne preiskuse za realno rabo.
Kar pa se tiče vzreje je drugo.
Ampak borderji so namenjeni prvenstveno paši, ne delu na vojaški fronti . In vodenju na razdalji do nekaj km s tihimi žvižki in normalno izrečenimi povelji. Kar pomeni da MORAJO imet občutljiv sluh.
Poleg tega MORAJO bit mehki - občutljivi vsaj do neke mere, to pomeni tudi lahko (ne nujno) neg. odnos do vseh močnih zvokov.
S pretirano selekcijo v odpornost na te vplive bi u bistvu rušili bistvo pasme. Bi bilo to v redu?
Naj se raje tisti,ki pišejo pravilnike za uporabnostne preiskuse vprašanjo kaj je smiselno preverjat.

[SKY]

ja  res veliko borderjev je "hrupoplahih" ne le strelo plahih.
Se pa sprašujem, v čem je poanta tega streljanja pri reševalcih  ? Ali se pri resničniha kcijah kaj strelja, za kaj pa  ?  Če se rešuje po potresu  je takrat res precej nereda in izven zakona lahko ampak menda se vseeno folk kar masovno ne strelja med sabo na ruševinah v času iskajna zasutih  ?
Če je pa treba kaj razstrelit se to nardei najbrž tako,da se pse in reševalce umakne za ta čas  ?
In če se se gre za druge oblike reševanja si tudi ne predstavljam ,kaj na j bi v času akcije iskanja pogrešanih npr. streljali? Volkove? Medvede ? Zločince? 

Nisi edina, ki se to sprašuje. 
Jaz se to sprašujem že 18 let, ampak streljanje je ves čas prisotno in niti približno ne izgleda, kot da bi ga kmalu ukinili.
Tudi če ga ukinejo, vseeno ostane veliko, kot si sama rekla, hrupoplahih psov. Topa je resen problem. Pes, ki je hrupolah ali pretirano občutljiv na okolje, nima v reševanju kaj početi, razen pač kot eno od kinoloških disciplin. Nimajo pa taki psi kaj iskati v enoteh, ki potem dejansko delajo in rešujejo.


lp Z.

[North]

North.* - Deep je bil v Ajdovščini  Naslednjič nas pocukajte za rokav al pa za rep  !

Okej 

[Bay]

No, če dam primer Tie. Žal sem ta del zamudil. Kolikor vem, je delala naprej, zato tudi ni bila diskvalificirana, saj je bila pod kontrolo. Izgubila je vse pike za odlaganje, saj je pri drugem strelu vstala in se premaknila za cca 10m. Ona nima nobenih težav z grmenjem, tudi za novo leto ni nikoli reagirala na petarde. Pol ure po streljanju je kot rečeno naredila ovire praktično brez napak.
Na ruševinskem delu, je pa sodnica zahtevala tudi moteče faktorje: sprehajalci po ruševini ter tolčenje s kamnom in palico po cisterni v bližini, tudi s tem ni imela nobene težave.

Na sprehode hodijo v bližino strelišča, veliko časa preživi v delavnici, kjer je velik hrup in kot pravijo ni nikoli bilo težav. Težavo so odkrili kakšen mesec nazaj, ko je društvo nabavilo strašilko in je na ta pok reagirala.

[SKY]

No, če dam primer Tie. Žal sem ta del zamudil. Kolikor vem, je delala naprej, zato tudi ni bila diskvalificirana, saj je bila pod kontrolo. Izgubila je vse pike za odlaganje, saj je pri drugem strelu vstala in se premaknila za cca 10m. Ona nima nobenih težav z grmenjem, tudi za novo leto ni nikoli reagirala na petarde. Pol ure po streljanju je kot rečeno naredila ovire praktično brez napak.
Na ruševinskem delu, je pa sodnica zahtevala tudi moteče faktorje: sprehajalci po ruševini ter tolčenje s kamnom in palico po cisterni v bližini, tudi s tem ni imela nobene težave.

Na sprehode hodijo v bližino strelišča, veliko časa preživi v delavnici, kjer je velik hrup in kot pravijo ni nikoli bilo težav. Težavo so odkrili kakšen mesec nazaj, ko je društvo nabavilo strašilko in je na ta pok reagirala.

Ampak Tia niti ni problematična, ker jo bomo s skupnimi močmi sigurno spravili do faze, kjer ne bo reagirala več na strel.


Lp Z.

[Bay]

Ampak Tia niti ni problematična, ker jo bomo s skupnimi močmi sigurno spravili do faze, kjer ne bo reagirala več na strel.

Upam oz vem da boste, ker se je zadeva odkrila na začetku in ste super team. Kaj pa se zgodi s psmi, ki so enako občutljivi pa se tega ne odkrije na začetku in se tudi ne odzove na pravilen način? Je dejansko vse v genih ali je vse priučeno ali (najverjetneje) zmes obojega? Koliko dejansko vpliva genetika in kako veš kdaj je genetika in kdaj je pridobljeno?

[zoe]

Po moje je to nekako tako kot pri kolčni displaziji. Pes, ki je dedno nagnjen k temu bo prej imel težave, kot pes, ki ni. Se pravibo pes, ki ima "v genih" občutljivost, prej postal streloplah, kot nek drug pes, ki je totalna flegma.

Poštimat se pomoje da večino primerov, zahteva pa precej časa in volje. Problem je predvsem, ker tega ne moreš delati sam, ampak rabiš pomočnika, ki ve kaj počne oziroma sledi tvojim navodilom. Je pa to težko izvedljivo, če želiš vaditi redno. Sploh pri avstralcih in borderjih je problem, ker tako hitro povezujejo stvari, da je treba ful pazit, da (sploh v začetni fazi) ne pogruntajo kdaj, kje in kdo strelja.

Vem, da je Maša s Cloe streljanje poštimala, ob pašnji ovac. Tam je bila psica toliko v nagonu, da je strel ni motil in je to uspešno prenesla tudi na poslušnost

[doro]

No, če dam primer Tie. Žal sem ta del zamudil. Kolikor vem, je delala naprej, zato tudi ni bila diskvalificirana, saj je bila pod kontrolo. Izgubila je vse pike za odlaganje, saj je pri drugem strelu vstala in se premaknila za cca 10m. Ona nima nobenih težav z grmenjem, tudi za novo leto ni nikoli reagirala na petarde. Pol ure po streljanju je kot rečeno naredila ovire praktično brez napak.
Na ruševinskem delu, je pa sodnica zahtevala tudi moteče faktorje: sprehajalci po ruševini ter tolčenje s kamnom in palico po cisterni v bližini, tudi s tem ni imela nobene težave.

Na sprehode hodijo v bližino strelišča, veliko časa preživi v delavnici, kjer je velik hrup in kot pravijo ni nikoli bilo težav. Težavo so odkrili kakšen mesec nazaj, ko je društvo nabavilo strašilko in je na ta pok reagirala.

Ista stvar se je meni zgodila lani. Pri poslušnosti ob poku polom, kasneje na ovirah vse točke. S tem, da so ovire pri mojem psu čist drugo kot poslušnost. Isto je z agilityjem,iskanjem al pa pašnjo. Pogoj je seveda ta, da se zvoki ne ponavljajo več. Če se, se pes totalno zapre in ni več zmožen opravljati dela naprej.
Kolegica uspešno odpravlja streloplahost ob pašnji. Nagon.

Vseeno mislim, da so taki psi, ki so dobri na iskanju vseeno primerni za iskanje v gozdu (akcije), medtem ko bi ruševina že znala bit problem.

[Lanabela]

Strelja se zato, ker so naši pravilniki prilagojeni mednarodnim, pri mednarodnih pa se strelja zato, ker so poslušnost v veliki meri kopirali od izpitov za službene pse. Službeni psi pa naj bi se strela ne bali. Smatra se tudi, da so psi, ki se bojijo strela tudi sicer slabih živcev in kot taki niso primerni za iskanje - v praksi pa smo imeli nekaj čisto uspešnih streloplahih psov - so postali streloplahi po opravljenih izpitih ali pa so opravljali izpite še prej, preden se je tam streljalo.
Glede na to, da se pri preizkušnjah uporablja tudi motorke, dim, občasno tudi kakšna težka mehanizacija zapelje mimo, pa tako in drugačno ropotanje, dim.... Pa da morajo narediti tudi helikopterske vaje, kjer občutljivi na hrup "umrejo", bi streljati res ne bilo treba.

Tiste, ki so samo občutljivi na strel (se sicer ustrašijo, a delajo naprej) se da popraviti, prave streloplahe (ki se ob strelu sesujejo) pa ne. (če je komu to uspelo, naj lepo prosim razloži čarobno formulo ).

Se pa zdaj streloplahim psom, ki so lahko dozdaj opravili samo predispit, naprej delati pa niso imeli kaj, odpira vsaj možnost nacionalnih izpitov - ti so sicer skoraj enaki kot RH1, samo da se ne zahteva strelomirnost.

[deteljica]

Vem, da je Maša s Cloe streljanje poštimala, ob pašnji ovac. Tam je bila psica toliko v nagonu, da je strel ni motil in je to uspešno prenesla tudi na poslušnost

klele sem mela celo jaz malo prste zraven, nisem pa vedela,da je že uspel prenos v poslušnost.
Pa ni res,da je ni motil strel pri ovcah na začetku, samo nagon je bil tolk močan,da jo je ven potegnil  .
Dokler pes v kakršnikoli obliki dela ali igre kaže da je sposoben preživeti vpliv in obnoviti nagon, se da popravit oz prenest na druga področja, če pa je popolni odklop pa se ne da.
Kar pa se tiče hrupoplahih psov " je pa tako da psi res zelo ločijo različne hrupe. Moja kelpijka npr se sploh ne bpji ne strela ne petard, dobi pa histeriečen napad ob zvokih tresenja kovinske mreže in ob raznoraznih strojih.- najhuje kamion za pobiranje smeti. Tudi na razdalji 1km je neuporabna še pol ure. Tak pes npr bi krasno prišel skozi preiskus strelomirnosti, za delo na ruševini pa bi bil neuporaben  .
Torej bi bilo bolj smiselno, da se za ruševnarje med iskanjem mimo pelje kakšen traktor in kaj strese s prikolice ali kamion za smeti pobirat bi meli bolj realne rezultate   

[kala,runo,bella]

Nekaj fotk iz včerajšne razstave 


Mimi in konkurenca

Mimi

afna Mimi 

[zoe]

klele sem mela celo jaz malo prste zraven, nisem pa vedela,da je že uspel prenos v poslušnost.
Pa ni res,da je ni motil strel pri ovcah na začetku, samo nagon je bil tolk močan,da jo je ven potegnil  .
Dokler pes v kakršnikoli obliki dela ali igre kaže da je sposoben preživeti vpliv in obnoviti nagon, se da popravit oz prenest na druga področja, če pa je popolni odklop pa se ne da.
Kar pa se tiče hrupoplahih psov " je pa tako da psi res zelo ločijo različne hrupe. Moja kelpijka npr se sploh ne bpji ne strela ne petard, dobi pa histeriečen napad ob zvokih tresenja kovinske mreže in ob raznoraznih strojih.- najhuje kamion za pobiranje smeti. Tudi na razdalji 1km je neuporabna še pol ure. Tak pes npr bi krasno prišel skozi preiskus strelomirnosti, za delo na ruševini pa bi bil neuporaben  .
Torej bi bilo bolj smiselno, da se za ruševnarje med iskanjem mimo pelje kakšen traktor in kaj strese s prikolice ali kamion za smeti pobirat bi meli bolj realne rezultate   

Ne vem, če ji je uspel popoln prenos v poslušnost, ampak vem, da je pred kratkim na lavinskih izpitih normalno opravljala poslušnost. So pa menda bolj od daleč streljali, ampak vseeno .

[andreja]

Na preizkusu iz poslušnosti je tako strel, kot motenje z drugačnim zvokom. Meli smo že motorke, kosilnice, udarjanje s kovinskim predmtom po kovini, sireno, ragljo, opeke v mešalcu betona... kam pa pridemo brez domišljija...  

V glavnem ogromna večina streloplahih psov je obutljiva na te hrupe, odvisno pa od psa do psa ali bodo po določenem zvoku nadaljevali z delom ali se zaprli. Navadno je povezano s tem ali so navajeni nekega zvoka od verjetno zelo zgodaj.
V splošnem opažam, da občutljivi na zvok se zaprejoo ob vsakem novem zvoku skoraj. Od psa do psa pa je odvisno koliko in za kako dolgo. Flegme oz. stabilnejši psi pa k večjemu samo poškilijo iz firbca, če sploh.

Berry je bila tudi kar občutljiva ob prvem srečanju, ampak je k sreči imela najboljši možen zgled v "upokojenemu" pasjemu lovcu, ki ga je ob poku prevzelo izjemno veselje in vzhičenje. Je bilo prav smešno videt. Prvi pok petarde - eden na balkon se dret, drugi pa v kopalnico se trest...  
Na srečo ni potrebovala dolgo, da se je nanj navadla, ampak ob malo smole lahko bi imela kar konkreten problem, kot ga ima recimo njen brat.
(tamala je pa kot tank trenutno).

Sicer pa med dolgotrajnim delom in med tem, ko pes dela spuščen se lahko zgodi marsikaj, kar ni v navadi in ni pogosto... Od neviht, streljanja lovcev, ki so na jagi, do podiranja dreves... Ni "sterilnosti" poligona in zrežiranih dogodkov, ki so med seboj bolj ali manj enaki in s tem tudi domači za psa.

MAša je na izpitu za lavine imela poslušnost 43 točk, če se ne motim in ja, lahko rečem, da ji je uspel lep prehod na poslušnost.

Na predizpitu se tudi strelja.

SO pa teli streli itak bolj plašilke kot pravi streli. Kake bolj švoh petarde v primerjavi s pravim strelom. Ni noben rafal brzostrelke. Je pa večinoma tako, da je bolj strah vodnike kot pse, ker strel pričakujejo in občutljivega psa hitro naredijo še bolj občutljivega.

[SKY]

Tak se pa mi cartamo!   




Lp Z.

[andreja]

Na teli slikici pa manjkata še dve pupi... 

[SKY]

Na teli slikici pa manjkata še dve pupi... 

Ena slika, druga je pa tud čist zraven, sam je nismo mogli slikat, k pol bi se vidlo, da jaz v spodnjih hlačah ležim.   


Lp Z.

[andreja]

ha ha 

[5rca]

SKY, se vidi, kdo je pri vas pasji šef. 

[SKY]

SKY, se vidi, kdo je pri vas pasji šef. 

Ja, hitro se je povzpela. 

Sicer pa, dokler sem jaz šef nad obema, mi je praktično vseeno, kako se med sabo zmenita. 


Lp Z.

[5rca]

Ma, itak. Dokler je mir v hiš.   

Jaz pri Veni in Didi sploh ne morem pokapirat, katera je šefica  . Kradeta ena drugi igrače (Veni sicer bolj previdno, samo ona je vedno taka - tudi z mladiči), spita obe kjer se jima zljubi in nikoli nobenega problema (edino Veni ima svoj boks - tja Didi ne gre nikoli), s hrano nobenih težav... Imam včasih občutek, da je Veni glavna in drugič, da je Didi.  Mi je pa res čisto vseeno - dokler je mir. 

[deteljica]

Pa sej tole s šefovstvom je itak bolj človeška fora. Pri kanidih ni vse tako kot bi razni "mojstri" kinologije prikazali.
Očitno sklepajo po sebi ( zatira jih šef u službi pa žena doma, porniče samo S/M gleda in potem milsi, da brez tega, da je vsak moment jasno kdo je komu šef se pa živet ne da   

[kalsang]

 

Podpis!

[sibila]

Ja, pri nas je tudi to čudno porihtano, nikoli mi ni jasno kako imata tole.
Lona pravzaprav pri Mimi vse tolerira, jo ima res rada, povečini bolj ona sili v Mimi, da bi se igrale.
Mimi pa ima Lono sicer čisto rada, ampak, če je ne bi bilo pa tudi nič hudega. Medtem, ko Lona brez nje noče niti na sprehod pošteno.
Imata meni se zdi nek tak materinski odnos. Tudi, če se je mala kaj postavljala se ji je Lona umaknila oz. se ni kaj sekirala preveč. Obenem pa mala točno ve kaj so meje in kaj se spodobi in se tega povečini drži, če se ne, pa pride Lona tožit.  Torej to dela samo v igri, ko ukrade Loni žogico, da jo lahko pol ona lovi. To ji je ful zabava. Pol ji jo pa meče po tace pa hitro spet zgrabi in laufa z njo.
Prav zanimivi so. Loni je Mimi tudi najljubša za igro in je čisto srečna, če od kod pride, da jo celo prelubčka. Mimino veselje je pa bolj kratkotrajno.
Pa Mimi igro z Lono malo drugače pojmuje. Ker Lona pač ni tak dolgoprogaš, da bi se lovila z njo celo večnost, Mimi misli, da je smisel, če se ona pripodi in skoči Loni na glavo. No, te vrste zabavo ima prepovedano, ker zna bit res groba, Lona pa samo milo gleda, ko jo podre. Res zanimivo kako Mimi vse dovoli, drugače pa zna bit prav gajstna.
Na splošno pa je Mimi bolj name in ji je to najbolj važno, Lona je zanimiva, ko je res že dolgcajt.

Ana, ja, Mimi je prava opica. Ko pride v ring pa se laufa je čisti žur, ker misli po moje, ok, zdaj sem malo stala in garala, zdaj pa nagrada laufamo in skačemo, jeeej. Ne more se upret, da ne bi vedno malo poskočila.   Pa poskušala malo ugriznit in pocufat vrvico.

[5rca]

Saj meni se je vedno zdelo, da pri Didi in Veni ni "šefa", ampak ko se vedno govori, da naj bi se vzpostavil nek "odnos" pa sem ju malce gledala, kako imata to urejeno pa mi potem ni bilo nič jasno.    Je pa res, da je Didi na začetku hotela nekaj tečnariti proti Veni pa sem ji razložila, da se tega ne gremo (se je Didi na enem kolenu crkljala, Veni je skočila na drugega in je Didi malce zagodrnjala pa je hitro letela dol v prostor).  Od takrat imamo mir. Po drugi strani pa se vedno "prijateljsko" pozdravita z Luyo, ko se srečata.  Čeprav tudi to je bilo zdaj v Vipavi precej boljše kot v Prestranku pred parimi meseci. 

[sibila]

Saj meni se je vedno zdelo, da pri Didi in Veni ni "šefa", ampak ko se vedno govori, da naj bi se vzpostavil nek "odnos" pa sem ju malce gledala, kako imata to urejeno pa mi potem ni bilo nič jasno. 

Ja, hvala enako! Jaz sem tudi opazovala kako bi to lahko opredelila in ločila vloge, pa mi ni kapnilo.
Vzajemno koristno spoštovanje.

[deteljica]

Saj meni se je vedno zdelo, da pri Didi in Veni ni "šefa", ampak ko se vedno govori, da naj bi se vzpostavil nek "odnos" pa sem ju malce gledala, kako imata to urejeno pa mi potem ni bilo nič jasno. 

ja res je, ampak meni se zdi, da vsi ti "strokovnjaki" ne dojamejo, da je tudi partnerstvo, prijateljstvo ipd oblika odnosa  . pretirana obremenjenost s hiearhijo je je pač posledica neprimernih družbenih (in posledično socialnih) ureditev, ki uničujejo homosapiens kot (ne)mislečo vrsto 
Oz mogoče nekako tako- če je glavni šef nesporen ( primerno nekdo od HS) potem tam v sredini rang ni bistven.
Psi pa se od divjih kanidov ločijo po socialni strukturi tudi po uradnih razsikavah , po tem, da njihova krdelna struktura ni kdo ve kaj. Psaja krdela (npr med potepuhi, parijci itd) niso niti stalna niti struktirirana dolgoročno. Nastajajo, razpadajo  in se formijo glede na trenutne okoliščine. In tako je tudi pri mojih domačih psih 

[sibila]

Tam kjer je trenutno največja korist se uštulijo en k drugemu.