čara, tudi Gia vedno leti v hišo in se nekam skrije (pod stol, mizo, klop, posteljo, ...). Ampak tokrat je bilo očitno mal drugače. K sreči je po šestih urah sama prišla domov, vsa mokra in polna smrečevja v dlaki. Kje točno je bila in kaj jo je tako prestrašilo, da je šla, ve samo ona. Mi smo se najbolj bali, da jo je kdo odpeljal, čeprav Gia ni pes, ki bi s komerkoli šla. Ga prej nalaja, kot se mu približa.
Hvala vsem za pomoč.