Živjo vsem!
V tole temo bom pa tut jz začela mal bolj redno pisat, sploh glede na to, da je bilo kar nekaj govora o Spiridomčkih, oziroma kar sem brala, se mi zdi, da se je nekaj tudi na Iria navezovalo, čeprav nikjer ni bil imensko imenovan.
Kot prvo lahko povem, da imam sama nekaj težav z njim, vendar je kljub vsemu krasen pes, ki me vedno nasmeji in kljub 'napakam' ga imam zelo rada in ga ne bi zamenjala za nič na svetu. <3 on je pač moj mali Smejko.
Torej ena od težav je dominantnost, zaradi katere delava že od malega. Posledično lahko rečem, da nima težav z ostalimi psi katerih ne pozna, jih enostavno pač ne ovohava. Mu lepo rečem 'naprej' al pa 'pusti' in gre. (; bolj me skrbi za plašnost, saj ima take čudne odzive na nekatere stvari. Pa ne mi zdej govorit, da ni imel dovolj socializacije in da mu nisem posvečala dovolj časa itd., ker ni res! Živim par minut stran od mesta in še ko je bil Irio čisto majhen sva vsak dan tja hodila na sprehod in sem se igrala z njim, klikala, nikoli pa ni doživel česa slabega. Hodila sem še s prijatelji in njihovi psi so ful sproščeni, zato sem mislila, da bo tudi Irio to prevzel od njih, pa na žalost ni. Sej verjamem, da pač ni pes za v mesto in ga ne mara, tako kot jaz ne, ampak ne razumem kako se lahko kljub velikokratnim obiskom še kar boji (recimo balonov, gužve..). Včasih toliko, da se začne plazit in se skrije pod klopco in ne upa ven za nekaj časa; niti če ga privabim z njegovo najljubšo igračko. Enostavno se ne počuti varnega ali pa ima nekaj v glavi, kaj pa jaz vem. Ima kdo kakšno podobno izkušnjo? No, iskala sem tudi po internetu in sem našla tole stvar;
http://www.thundershirt.com/defaultb.aspx ~ mogoče zna kdo bolj povedati za kaj to gre? Naj bi se pes bolj pomiril...sem že ful stvari prebrala po inetrnetu glede plašnosti in vsega pa nama nekako ne uspeva. Še tole; ponavadi je on najbolj sproščen ob večerih ko greva ven za kakšno uro in se res ničesar ne boji. Včeraj pa kot, da vidi nekatere stvari prvič. Nevem kaj mu je bilo, vendar mimo znane ograje z luknjami ni upal. Sprejemam tudi kakršnokoli pomoč, če je kdo le pripravljen pomagati. Sicer je pa res super pes, obožuje ljudi katere pozna in se mu čisto strga od veselja ko jih vidi, do neznanih je sicer malce nezaupljiv, a se hitro spoprijatelji, če mu mečeš frizbi. Z ostalimi živalmi se super razume, podgane ima ful rad in tudi z mački spi (v Prekmurju).
Že nekaj časa pa razmišljamo tudi o kastraciji in kolikor sem slišala je bila večina zadovoljnih. Tudi sama poznam zgoraj omenjenega borderja in je velika sprememba. Dodatne informacije nikoli niso odveč ((;
Po mojem je to bolj stvar vzgoje in pa karakternih lastnosti obeh starsev. Sestricna ima mesanca z borderjem ki (se) ni kastriran, vendar pa je z ustrezno vzgojo in socializacijo postal super pes. Samo malo truda in potrpezljivost je potrebno pa se da. Edinole vcasih ga malo prevec zanese (po navadi ce kak dan ne pokuri svoje energije) in zacne "pasti" kaksen avto. Ce res ni razgiban in vsak dan mentalno zaposlen; se je ze zgodilo da se je spravil na otroka...
S tem se ne bi ravno strinjala (; jz se s svojim psom zelo trudim in si tegale ne bi upala trditi. Nekateri psi enostavno niso lahki za vzgojo in če se še toliko trudiš z njim ni čisto v redu. To je bila samo opomba, nočem se kregat..
Lep pozdrav.