Bambi, valjda lahko pripomniš.
Primerjava agilitya in obrambe je - čudna, vendar mi omogoči, da moje argumente lažje predstavim.
Če ti učiš psa agilitya (ki, roko na srce, tudi na "naravno" delovanje psov, še vedno pa je bolj naravno kot obramba), ga naučiš, da zna skočiti, da zna prečkati oviro, da se ne boji iti skozi tunel, in da se zna zvijati med palicami. Ko pes to zapopade, začne v tem res uživati. Če tega ne počneš več (iz kakršnegakoli razloga) - pes to pogreša (primer - psihično trden Shep). Kaj ti v najslabšem scenariju pes, ki si ga učil agilitya in ki ga pogreša, lahko naredi? Skoči čez ograje, pleza po strehi ali se plazi po odtočnih ceveh. Nič od tega ni nevarno za ljudi... (čeprav je nevarno že življenje samo...).
No, imaš pa psa, ki si ga naučil gristi rokav, po možnosti še oblajanje, pa kontro pa to. In potem ti tega ne počneš več (ponavadi zato, ker prerasteš to fazo preizkušanja, lahko pa tudi zaradi drugih stvari). In pes je imel to rad. In pogreša. Kaj se ti lahko zgodi - oblajanja , prijemanja za roko ob nenadnih gibih ali situacijah ki ga na to spomnijo. Ne bi o tem, kaj vse to lahko potegne za sabo (na mojem trebuhu se taki eksperimenti še vedno poznajo).
Zato sem mnenja, da se kakršnakoli obramba ali del obrambnih vaj dela samo s pasmami, ki so temu namenjene in samo s tistimi vodniki, ki se bodo s tem resno ukvarjali.
Za mene border collie ni pasma, primerna za učenje obrambe. Sem pač staromodna in konzervativna