Po moje bom rabla psihiatra za tega psa
Ne boš, ne boš
. Ravnaj se po tem, da ti veš, kaj je dobro za njo. Če si npr. naši otroci ne bi hoteli umiti ušes, jih tudi najbrž ne bi pustili v šolo z umazanimi, a ne
? Saj se bo navadila, toliko, da bo vsaj tolerirala, če ne že skakala od sreče, ko bo čas za higienske postopke
. Kot je napisala soli, doslednost je prvo pravilo.
Po priboljšek pa naj pride kar do tebe, da ne bo mislila, da jo nagrajuješ, kadar se skrije pod posteljo
.
Kar se tiče šole- pri nas smo se nekaj časa poigravali z mislijo, da bi se vpisali, pa smo si po prvem srečanju premislili. Šarpeji se meni zdijo taka razmišljujoča bitja, ki ne bodo padla na prvo salamo samo zato, ker mi to hočemo. Naši dve se zelo hitro učita. Lota takoj skapira, kaj hočeš od nje, ampak po parih ponovitvah ponavadi postane strašno nesrečna (kot da ji je na smrt dolgčas) in prosi, da nehava. V mali šoli razstavljanja je to izgledalo tako, da je, ko je bila utrujena, skočila name s prednjimi tacami in pretresljivo ''zajokala'', ker sem ignorirala njene prejšnje namige.
Ru pa za hrano načeloma kar pridno ponavlja...dokler ji kaj bolj privlačnega ne šine v glavo
.
Ne predstavljam si, da bi z njima v šoli klasične poslušnosti na poleg nabijala kroge... Se pa kar dobro obnese kliker. S kratkimi intervali učenja in dolgimi pavzami.
Kakšna mala šola pa najbrž zna biti kar ok. Mimogrede, Lotina sestrica bo te dni opravljala izpit B-Bh-> tako, da je odvisno seveda tudi od posameznega psa in lastnika.
Po, pozdravljena in dobrodošla
.
Lp.